Dogodivščine na nizki zemlji

Ob pregledovanju objav sem opazila, da z današnjo objavo dosegam magično številko 100. Hja, kar že nekaj pametnih in tistih manj pametnih sem nasejala na ta svetovni splet, hihihi.


Zunaj spet pada. Te dni je zelo toplo in soparno, ni za dihat, in potem se vsaketoliko izpada, ma se kar noče zjasniti. Včeraj popoldne je bila prav taka fajn nevihta z gromi in strelami in konkretnim nalivom, danes zjutraj so me pa tudi zbudile kapljice, ki so poplesavale po okenski šipi. Tako zdaj, po aktivnem dnevu, sedim za računalnikom, da obeležim svojo prvo stoletnico. V preteklih dneh se je zgodilo ogromno stvari, tako da bom napisala eno objavo 'malo mešano na žaru'.


Prvo mesto na tej listi 'random' poročanj si nedvomno zasluži dejstvo, da sem včeraj dala skozi še zadnji izpit. Na rezultate bo seveda treba še en čas počakati, ampak že sam občutek, da je mimo, je fenomenalen. Včeraj se po izpitu kar nisem vedela kam dati, tako lahkotno sem se počutila in tako lenobno. Pa sem tako preostanek dneva preklepetala s cimri. To je torej za mano, kmalu bo pa treba spet na delo, saj me čaka še ena seminarska in pa diplomsko delo.



Na drugo mesto postavim nedeljski referendum. Med 9. in 17. uro sem namreč delala na volišču na slovenski ambasadi v Haagu in tam tudi opravila svojo državljansko dolžnost. Možnost volitev na diplomatsko-komzularnem predstavništvu v Haagu je izkoristilo celih 14 slovenskih državljanov, tako da si lahko predstavljate trdo delo, ki smo ga trije člani komisije morali opravljati. Gospod veleposlanik je ta čas namenil raznim opravilom, ki so ga tako ali drugače čakala, midve s Tino (študentka ekonomije) pa sva čas izkoristili za študij, saj naju je v torek obe čakal izpit. Tako se je vsaka razkomotila v svojem kotičku sprejemnega prostora na ambasadi in pridno študirala. Ko je pozvonilo, smo vsi trije navdušeno prihiteli skupaj, saj je bil vsak prišlek toliko bolj dobrodošel. Cel dogodek, vam povem, hahaha. Gospod veleposlanik naju je drugače čisto razvajal. Rogljički, čips, pa tako pecivo, pa taki piškoti, in sok in voda in čaj in kava. Kot doma.



Tretji na listi je obvezno nogomet. Cela Nizozemska se je že pred nekaj tedni v nestrpnem pričakovanju svetovnega nogometnega prvenstva odela v oranžne zastavice, zastave in takšne in drugačne okraske oranžne barve. Tudi pred/za našim domom so razobesili oranžne zastavice. Nogometni maniji preprosto ne moreš pobegniti, ampak meni je čisto kul. Konec koncev je v igri tudi naša reprezentanca, na kar sem prav ponosna. Z Basom, kot največjim nogometnim navdušencem našega stanovanja, sva se že dogovorila, da bova na kuhinjska vrata obesila list s tekmami za stave. Ravno včeraj sem naredila seznam datumov in ur, kdaj igra Slovenija in kdaj Nizozemska.




Na četrtem mestu naj omenim moje že večkrat omenjeno aktivno preživljanje prostega časa. S Thomasom, kitaristom, in njegovo sestro Margriet, na klaviaturah, skupaj igramo v župnijskem zboru in smo postali že prav hud bend. Najprej smo pred tednom dni igrali pri svetem obhajilu, potem pa smo v petek zvečer igrali še pri sveti birmi. Slednji dogodek je še najbolj 'popestil' škof, ki mu je med birmovanjem postalo slabo in je padel skup, tako da so ga morali prav odnesti in odpeljati v bolnišnico. Same take, vam povem ...
Poleg tega sem se pred časom dala še na to - ja, kot da mi kaj manjka, mislim -, da se spoznam s skavti. V bistvu je tako, da sicer uporabljajo prostore ob župnijski cerkvi, vendar niso več versko usmerjena organizacija. Celotna Nizozemska se, kot mogoče veste, ukvarja s fenomenom (mogoče problemom?) izredno velikega priseljevanja drugih kultur, predvsem muslimanske, zato so se odločili, da sprejmejo vse otroke in se raje osredotočijo na druge elemente skavtske vzgoje.
Tako se zdaj spoznavam s njihovo organizacijo, in sicer od najmlajših navzgor. Najprej sem spoznala bobrčke (bevers), to so najmlajša skupina otrok med 4. do 7. letom, potem pa sem šla prejšno soboto na aktivnosti esta's, otroci med 7. in 11. letom starosti. Ob tem sem spoznala nekaj skavtov iz skupine pivo, najstarejša skupina skavtov med 18. in 23. letom, iz katere izhajajo voditelji. Dejansko se imenujejo po pijači pivi, saj imajo na svoji internetni strani fotografijo pločevinke slovenske pive, veste tiste ta rumene Mercatorjeve. Hahahaha, da padeš dol! http://www.stjozef.nl/pivos/
Nisem vprašala, zakaj prav 'pivo', ampak, ko so mi razkazovali skavtske prostore in smo prišli do njihove sobe, polne pivskih gajb, mi je kaj hitro postalo jasno. Seveda pa sem spoznala tudi vrsto voditeljev, ki so bili vsi zelo prijazni in so mi že precej povedali o skavtskem givbanju na Nizozemskem, ki je letos mimogrede praznovalo 100. obletnico obstoja. Zdaj sem cela atrakcija in so me že uhvatili, da napišem svoje vtise za njihovo internetno stran.



Naj na peto, vendar nikakor ne zanemarljivo, mesto postavim svoje vsakdanje življenje v domu. Tukaj se imam prav fino. Skupne večerje s cimri so vedno prijetne, debate s posameznimi cimri tako zabavne kot tudi poučne, sobica pa sploh moj mali svet - za študiranje in spanje, zabavanje in plesanje, hranjenje in zabušavanje, klepetanje prek Skypea in Gmaila in vzdrževanje stikov prek interneta, vse to in še več.
Zvečer se rada dam v mir, poslušam muziko, gledam televizijo ali pa kaj preberem. In ti, pred par dnevi oziroma nočmi, sedim v postelji in poslušam muziko in kar naenkrat se mi zdi, da slišim neko čudno mešanico muzike. Ugasnem cd-player in poslušam. Sem rekla, ti zvoki kitare prihajajo od zunaj. V tistem trenutku že potrka na vrata Krt, češ kaj se dogaja in skupaj stečeva na balkon. Spodaj na parkirišču dva mladeniča s kitarama pojeta podoknico dekletom na enem balkonu par nadstropij više. Huda romantika! Res nikoli ni dolgčas. Če pa kdaj celo je, ni tudi nič hudega.


Tako nekako pet področij sem povzela v tej objavi, kar pravzaprav zelo dobro poda sliko mojega življenja tukaj. Študij, občasne zaposlitve in posebni dogodki, prostočasne dejavnosti - duhovne in športne, in pa cimri in življenje doma. Doma. 'Bodi povsod doma', mi je enkrat rekla najstarejša sestra. Še vedno se kdaj prikradejo tiste misli, kje je moj svet, kam spadam. Ampak tukaj delam in živim, tukaj je del mene, tukaj je del mojega sveta, torej sem tudi tukaj doma. Vsi moji dragi tam doma pa ... Pogrešam vas. Oglasite se kaj. Nasvidenje!