Dogodivščine na nizki zemlji

Nedelja. Ob 10.uri sem šla k maši, ki je trajala precej dolgo, ker je bila hkrati slovo od trenutnega duhovnika. Zlahka sem se vživela, pravzaprav. Bilo je res lepo. Pel je tako mešani zbor kot otroški. In predvsem otroci so čist 'rulali'. Zadela me je predvsem ena pesem o miru, ki je povsod enak in predvsem zaželen, naj še tako drugače zveni v besedi. Ta pesem je vsebovala tudi slovensko besedo 'mir'. Kul, a?!

Zdaj delam na tem, da se karseda dobro naučim uporabljati ta moj slavni laptop. Tomaž, zaenkrat dela, hahaha, ampak si že pripravljam listek z vprašanji - zvok je očitno še vedno nekaj problematičen, kot si že sam omenil. Sem ti pozabila odrezati en čopek las na žuru, za vsak slučaj, haha. No, v glavnem, če bom kaj zabluzila, se zatipkala, poslala prazno, vse to in še več izvira iz moje trenutne nesposobnosti upravljati s to tehnologijo. :)
No, v ponedeljek, ali mogoče v torek (?), nisem prav prepričana, se ukine moja slovenska telefonska številka in velika verjetnost je, da še ne bom imela nizozemske. In tudi internet moram še zrihtati v sobi, tako da bom mogoče za par dni mrknila. Zato do nadaljnjega pišite mejl, uporabljajte komentarje na blogu, probajte me dobiti na MSN-ju (mojca.cusin@gmail.com) ali Skypu (go.ska).
Smo v navezi.

Včeraj zvečer in potem celo noč je pošteno deževalo, celo toča je bila vmes. Če si hočeš stvar malce omiliti oziroma si jo realno razložiti, si rečeš, ja, to pa dela oceanska klima, ma drugače je prav tečno in hladno, še posebej če prideš iz razbeljene Slovenije. (Het regende gisteren en gisternacht, het hagelte zelfs af en toe. Iva, bedankt dat je me herrinneerde om paraplu mee te nemen. Heel handig, hoor!) Pošteno sem se naspala in šla potem na sprehod po Katwijku. Razlaga naslova: Katwijk aan de Rijn = Katwijk ob reki Ren, ker potem imaš še Katwijk a

4.15 Krmizlje umit, oblec cimvec oblek - tiste, ki jih hocem s sabo, ampak niso vec mogle med prtljago - se sendvic, prtljaga v avto in na pot;
6.00 Letalisce Jozeta Pucnika Ljubljana, vedno nervozna na check-inu, kako bo s tezo prtljage, vedno zivcna, ce bo piskalo pri kontroli in ce se mi je slucajno kje zatajila kaka tekocina;
7.00 boarding - Ow, ma v tako mjhnem letalu se se nisem peljala! Jaz pa pricakovala nek reaktivec nadpovrprecne razseznosti ocitno, mi pa v tem letalcu, kot da bi sedeli v eni malce vecji dnevni sobi, haha
7.35 vzlet, malica: sedvic - mesni ali sirni, in karkoli ti pozeli za piti - narocim zeleni caj, da malce pogreje, ker telo premrazeno in tresoce od premalo spanca, prevec dogajanja - pase!
9.15 kot bi mignil mine tista ura petdeset, pristajamo nad ravnino, nad mlini, ta modernimi in tistimi klasicnimi, nad kanali ...
10.00 Ja, toliko casa traja, da se od izkrcanja premaknes cez celotno letalisce Schiphol do zbiralisca prtljage (Luggage Hall), in ko potem koncno docakam svoj kovcek, ze zagledam, da mu je odletela kartica z mojim naslovom - hja, si recem, ce ni hujsega, haha, in se posmejem, in nic hudega slutec zelim potegniti tisti rocaj s katerim vleces kovcek in glej ga zlomka - zlomljen - grrrr - prosim, naslednjic, ko me prime, da grem kam s tem kovckom, mi preprecite, hahaha.
10.05 Odpravim se na lov za vlakom in se odlocim prej narediti se kartico za popust za vlak - kljub utrujenosti mi pamet dela tako dalec, da vem, da je to dolgorocno pametna poteza. Nagovorim gospo na okencu in mi tako hitro odgovori, da se dodatno obcutim svojo utrujenost - komaj jo dohajam, ah, nizozemscina ... ampak uspe, nabavim karto s 40 % popusta in se otovorjena kot mula podam na peron.
10.28 Sneltrein Den Haag - Hitri vlak v smeri Den Haag. Gledam skozi okno: ravna polja, linije elegantnih dreves, krave, ogromni oblaki na obzorju, zelena polja, prepredena s kanali, kolesa na vlaku, colni po kanalih ... ja, na Nizozemskem sem. Dobrodosla!

Leiden Centraal - Prispem v Leiden, kjer me ze caka Jorien. Urediva birokraciko glede pogodbe in se odpraviva na kavo - coffee verkeerd, graag - in sendvic - broodje, graag. POtem pa koncno v mojo novo sobo, da se znebim tega bremena prtljage. Kako prijeten obcutek, da nekoga poznas, da se na nekoga lahko obrnes, da nisi izgubljen ze takoj na zacetku. Na hitro spoznam dve od stirih cimrov in se odpravim po Leidnu. Komaj hodim. Trudna za umret. In vse se mi zdi grozno smesno, haha. Odlocim se, da se nima smisla matrat in da sem ze prav zadeta od utrujenosti, in se usedem na bus do Katwijka. Skoraj zaspim, ko me adrenalin zbudi, da ne zamudim postaje - in jo skoraj, ampak ne, haha. Izstopim iz busa in se napotim v smer, kjer mislim, da Pieter zivi. In ze zvoni telefon: 'Jij loopt verkeerd.'' Hahaha, me klice, da mi pove, da grem v napacno smer, ker me lahko vidi iz svojega stanovanja. Kul, hahaha, in me spet strze.

No, zdaj pa grem, ker je lih skuhal vecerjo. Mmmmm ...
Na varnem, torej. Hvala za misli in skrb.

Klapa, hvala za vse dobre misli, pozitivne zelje, spodbude in sploh za vaso prisotnost. Dogajalo tako, da sem cisto odmislila vse skrbi, ki so me navdajale in se po vasem odhodu izcrpana od vsega dogajanja in emocij sesula v posteljo. Sicer le za dve uri, pa vendar ...

V četrtek zvečer (27.), na predvečer mojega odhoda, ste prisrčno vabljeni, da skupaj nazdravimo s kozarčkom rujnega, močnega, sladkega, hladnega, ostrega, poživljajočega ...
Ugotavljam, da mi je beseda 'nasvidenje' vedno bolj blizu in všeč, ker v bistvu pomeni 'na snidenje', 'na to, da se ponovno srečamo'. In kaj drugega oziroma več kot to bi si sploh lahko želela.
Nasvidenje torej!

'Nasvidenje' zou gewoon 'tot ziens' kunnen zijn vertaald, of misschien 'tot wederzien', 'totdat we elkaar weer zien'. En dat vind ik steeds meer het beste manier om afscheid te nemen.
Twee Poolse meiden (bedankt Kasias!) hebben me ooit heel mooi geschreven in een boek: Dit is geen afscheid, maar tot ziens! Terecht! Dus, tot ziens, Slovenie.

Blog sicer že obstaja, vendar zame še vedno nekako abstraktna zadeva, tako da ... Zaenkrat uživajte ob glasbi in držite pesti, da mi uspe vse uspešno spakirati, urediti prevoz in srečno prispeti na nizko deželo.

No special news for the time being, just me getting ready to move up north. So just enjoy the music - my favourite at the moment. And since I'm notorious for my inability to pack, wish me luck with that and with me arriving safely to the low lands.