Po eni strani je nadvse tečno, če ne veš, kaj skuhati, ali pa rad kaj skuhal, pa nimaš sestavin doma, do trgovine se ti pa tudi ne da, po drugi strani inovativno in no, mogoče še vedno študentsko, da se pač znajdeš ustvariti obrok s tistim, kar doma imaš. Danes je to odlično uspelo. Riž, zelenjava: slavni vijola korenček (ki je na tej sliki še bolj odlično viden), bučka, rdeča paprika, začimbe, peteršilj, sojina omaka, jajce. Točno taka rižotka je najbolj priljubljena pri moji sestrici.
Na eni slikci še v izdelavi, na drugi pa na krožniku na kuhinjski mizi, v ozadju pa pogled na tipični nizozemski gracht.
Ob tem še komentar za širjenje obzorja. Marsikdo me je namreč spraševal, kaj je tipična nizozemska hrana. No, medtem ko sem jaz sesekljala zelenjavo, kuhala riž itd. (in zato porabila vsaj pol ure), si je cimra v mikrovalovki (v petih minutah) pogrela tipičen nizozemski obrok: mesne kroglice (gehakt balletjes) in stampot - s tem mislim krompir in endivijo zmečkano v tak pire (stampot andijvie). Sicer to pripravijo sami, sveže, je pa tudi taka, študentska, kant-en-klaar (že vnaprej pripravljena) verzija. Hja, včasih si želim, da bi znala odstopiti od te svoje vloge kuhinjske princese, haha, in si tudi sama privoščila to hrano, dobro, pa tako na hitro. Ampak hja, je treba priznati, tudi kuhanje ima svoj čar. Ne vem sicer, če bi se mama vedno strinjala s tem :)
Za vikend žal nisem nikamor pobegnila, saj me je začelo zdravje nekaj matrati. Nič resnega, le neprijetno, ker te preseneti, čeprav se ti zdi, da ti nič ne manjka. Očitno je situacija, če že ne eksplicitno, implicitno dovolj stresna za moje telo. In tako padeš ven, še preden si v bistvu dodobra padel noter. Do te razlage sva prišli s Polono v pogovoru na gmailu. :)
Vse se je torej po malem nagrmadilo in tako sem zdaj par dni raje malce mirovala. Sploh pa je bilo, hvala Bogu pravzaprav, zunaj grdo vreme, tako da se je vse poklapalo :)
Eno izmed prvih vprašanj moje družine in prijateljev je bilo, če dovolj jem. In ker dovolj jem - mimogrede, ena izmed cimer me je poimenovala kar za kraljično kuhinje, ker sem menda stalno tam, tako da imate tudi priče - sem se odločila, da odprem novo rubriko 'Hrana', ob kateri vam bom poročala o skrivnostih moje kuhinje, odkrivala (ne)specialitete Nizozemske in drugih dežel, in z vami delila kulinarične eksperimente, v katere se bom podala. In mogoče se vam pocedi kaka slina ... ali pa ne. :S
Par fotk predstavlja pripravo juhe Good Noodles. Ko je sila, si sestradan in rabiš nekaj toplega in tekočega, ma nimaš ravno časa. Ta je bila z okusom kikirikijeve omake. V krožnik nadrobiš tiste rezance, nanje potrosiš priloženo vrečko začimb (kruiden) in priliješ olje iz vrečkice (olie). Zaliješ z vročo vodo, malo počakaš in ta-da. Obrok narejen.
Toliko da smo si na jasnem. To je obrok v sili. Drugače si rajši skuham mineštrco kar sama - from scratch - ampak to pač traja in zato sem si, kot že rečeno, pridobila tisti častni naziv. Hahaha. No, fotke moje prve zelenjavne juhe tukaj pa žal nimam, ker se si šele zdaj izmislila to novo kategorijo.
Druge fotke pa prikazujejo moje nedeljsko kosilo. Mogoče ne izgleda ravno najbolj privlačno, ampak je bilo nadvse slastno. Zanimivost pri tem, kar se na fotki verjetno ne vidi, je korenček. Kupila sem, oh, ti moja never-ending eksperimetnalna narava, tak poseben koren - vijoličast koren (paarse peen). Od zunaj je vijoličast, noter pa navaden oranžen, in je res dober, ima prav tak fajn poln okus. Problem se pojavi, če ga kuhaš ali pečeš. Hja, vse se namreč obarva vijola in tudi piščanec se je malce obarval, ma ni bilo sile. Haha.
Odgovor: Ja, dovolj jem.
Danes sta mi že takoj zjutraj dve ženski polepšali dan.
Prva je bila gospa na banki, ki mi je izročila pogodbo z mojim novim nizozemskim računom, mi dala bančno kartico in mi tako odprla vrata do dejstva, da me zdaj dokončno lahko vpišejo in da lahko končno plačam najemnino (ki jo je za ta mesec plačala že Jorien, tako da ji moram vrniti, a je neskončno in prijazno potrpežljiva).
Druga pa je bilo dekle na Visitors' Centre, kjer naj bi prevzela svoj internetni račun za dostop do univerzitetnih internetnih storitev, brez katerih sploh ne moreš študirati. Omogoča ti namreč, da se vpišeš za predmete, izpite, s tem imaš dostop do knjižnice, do računalnikov, najpomembnejši pa je dostop do tako imenovane spletne učilnice BlackBoard, kjer dobivamo gradivo za študirat, domače naloge, razna obvestila in sporočila. Po domače povedano, brez tega si res izgubljen.
Stvari sicer niso še popolnoma urejene, ker mi tega računa očitno ne aktivirajo, dokler niso uradno vpisana, ampak zdaj sem pa menda res na dobri poti.
Ob štirih popoldne sem se po predavanju napotila domov. Prostor okrog fakultet in ta glavne univerzitetne knjižnice, kjer drugače mrgoli tako študentov kot koles, je zevel od praznine in tišine, in tudi ulice so bile nenormalno prazne. Tišina. Je to petek v Leidnu? Očitno. Kot Ljubljana je tudi Leiden očitno mesto, ki brez študentov obnemi.
Ampak ne za dolgo. Do jutri zjutraj. Jutri je kot vsako sredo in soboto vzdolž Nieuwe Rijn tržnica in zato druk, druk, druk (pestro, pestro, pestro).
Jaz pa, kot netipični študent, v petek zvečer za knjige. Ker imam tooooliko domače naloge. In ker za vikend raje kam pobegnem. Hihihi.
''Er zijn vaak hondered redenen om iets niet te doen, maar juist die ene reden om het wel te doen zou al genoeg moeten zijn. Het zou toch heel treurig zijn als je spijt krijgt van dingen die je niet hebt gedaan, want van alle dingen die je wel doet, kun je uiteindelijk alleen maar iets leren.''
Ik heb het boek van Kluun Komt een vrouw bij de dokter in een week uitgelezen. Dit was snel. Voor mij in het algemeen en voor mij een Nederlands boek lezend. Dit is maar een stuk die mij diep is geraakt.
Raad ik het aan? Ik weet het niet. Daar ben ik nooit echt goed in geweest - boeken oordelen.
Ik vond sommige passages echt ontroerend, sommige te levend voor mijn ogen. Ook de opbouw van het boek is heel interessant. Met verwijzingen naar verschillende liedjes (vooral van Bruce Springsteen) in de titels, met het verdelen van het boek in drie perioden, en met extra-informatie fragmenten die ingepast worden in de geschreven text. Zeker exclusief.
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Kluun: Pride ženska k zdravniku
Zgodba o tej knjigi je pravzaprav res ena cela zgodba. V Sloveniji je ta knjiga trenutno cel hit oziroma je vsaj bila, ko sem bila še doma. V katerokoli knjigarno si zavil, je ta knjiga (in naslednja knjiga istega avtorja) stala na prominentnem mestu. Ampak še preden sem jaz to videla, mi je to isto knjigo omenila prijateljica Jana. Je rekla, da je zanimiva, in 'ti bi jo lohk pa v originalu prebrala, ker je od enega Nizozemca', mi je še rekla. Zapisala sem si avtorja in naslov, a nekoliko pozabila na to. Potem so me na to spomnili kupi teh knjig v knjigarnah.
Največje naključje me je čakalo, ko sem vstopila v svojo novo sobo tukaj in je na praznih policah ležala le še ena knjiga. Kluun. Usojeno. Prodano. Mi jo je pustila, da jo preberem, in ji jo ob priliki vrnem.
Prebrano. Priporočam? Mogoče. Nikoli nisem bila ravno dobra v ocenjevanju knjig, kaj šele da bi jih priporočala, saj imamo tako različne okuse.
Pravzaprav je že sama zasnova knjige zanimiva. Naslovi so verzi iz popularnih popevk, vmes so nametani koščki informacij v obliki časopisnih izrezkov, poglavja so kratka in jedranta. Opisi so živi pred očmi in ganejo do srca, žalosti, smeha, jeze, zgražanja, so sočni pri anekdotah njegovega varanja, so preprosti v slikanju vsakdana, so ganljivi v ljubezni do njegove umirajoče žene.
Op deze dag met drie negens wil Nederland tonen dat de bewoners er wel meer aandacht willen besteden aan hoe je energie kunt besparen, materialen opnieuw gebruiken, groen levenstijl op te nemen - met de fiets of openbaar vervoer naar werk, recycleren enz.
Nou, wat heb ik op deze sprokjestaldag gedaan om te tonen dat ik het er roerend mee eens ben, dat er zeker nog veel voor zou moeten worden gedaan en dat ik er graag mee doe?
Hja, ik ben om 9u opgestaan :) als dat meetelt. Naar de Universiteit ben ik te voet gegaan. Onderweg heb ik fruit en brood bij de biologische kraam gekocht. Bij het college heb ik aantekeningen in een schrift gemaakt en heb dus geen electriciteit gebruikt om mijn laptop in te schakelen. Ik heb maar weinig water en electriciteit gebruikt om mijn lunch en avondeten klaar te maken. Ik ben gaan wandelen en zelfs hardlopen in een park met frisse lucht en heel veel groens rondom me heen. Nu zit ik echter aan het computeren, dus wel een fout aan mijn anders volledig dag van duurzaamheid.
Wat ik me afvraag is of het woord 'duurzaam' iets met 'duur' te maken heeft. Ik geloof van niet, wel met 'duren' - het betekent namelijk 'lang durend'. Ik kan er echter een verband tussen die twee leggen.
Dat fruit (kilo appels en witte druiven) en dat volkoren brood met allerlei zaden was volkomen, of laat me maar zeggen ontzettend abnormaal duur.
De zoveelste keren gestelde vraag schiet het me hier plotselling weer te binnen: Is het meedoen aan duurzaamheid en aan de promotie ervan wel haalbaar, of als rijk, duur en snobistisch beschouwd?
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
9.9.9. Danes, današnji datum vsebuje tri devetke, mimogrede, če še niste opazili, je na Nizozemskem minil v znamenju akcij o trajnostnem razvoju. Mislim, da je to najprimernejši prevod besede 'duurzaamheid', ki je v angleščini 'sustainability'.
Sama sem o tem izvedela iz časopisa, nisem pa osebno naletela na nič takega. In kako sem 9.9.9. preživela jaz? Sem prispevala kaj k trajnostnem razvoju oziroma ohranitvi tega planeta?
Hja, vstala sem ob 9h, tako da sem že v samem začetku začutila to devetko :) Na fax sem šla peš. Jabolka sem kupila na biološki stojnici. Šla sem na sprehod v park, na frišen zrak v zeleni raj. Recimo, da sem do ene mere zadovoljila namen tega dneva. :)
