Dogodivščine na nizki zemlji

Danes sta mi že takoj zjutraj dve ženski polepšali dan.
Prva je bila gospa na banki, ki mi je izročila pogodbo z mojim novim nizozemskim računom, mi dala bančno kartico in mi tako odprla vrata do dejstva, da me zdaj dokončno lahko vpišejo in da lahko končno plačam najemnino (ki jo je za ta mesec plačala že Jorien, tako da ji moram vrniti, a je neskončno in prijazno potrpežljiva).
Druga pa je bilo dekle na Visitors' Centre, kjer naj bi prevzela svoj internetni račun za dostop do univerzitetnih internetnih storitev, brez katerih sploh ne moreš študirati. Omogoča ti namreč, da se vpišeš za predmete, izpite, s tem imaš dostop do knjižnice, do računalnikov, najpomembnejši pa je dostop do tako imenovane spletne učilnice BlackBoard, kjer dobivamo gradivo za študirat, domače naloge, razna obvestila in sporočila. Po domače povedano, brez tega si res izgubljen.
Stvari sicer niso še popolnoma urejene, ker mi tega računa očitno ne aktivirajo, dokler niso uradno vpisana, ampak zdaj sem pa menda res na dobri poti.

Ob štirih popoldne sem se po predavanju napotila domov. Prostor okrog fakultet in ta glavne univerzitetne knjižnice, kjer drugače mrgoli tako študentov kot koles, je zevel od praznine in tišine, in tudi ulice so bile nenormalno prazne. Tišina. Je to petek v Leidnu? Očitno. Kot Ljubljana je tudi Leiden očitno mesto, ki brez študentov obnemi.
Ampak ne za dolgo. Do jutri zjutraj. Jutri je kot vsako sredo in soboto vzdolž Nieuwe Rijn tržnica in zato druk, druk, druk (pestro, pestro, pestro).
Jaz pa, kot netipični študent, v petek zvečer za knjige. Ker imam tooooliko domače naloge. In ker za vikend raje kam pobegnem. Hihihi.