Dogodivščine na nizki zemlji

V soboto sem se odpravila do Teje oziroma v Ridderkerk, ker je bil tam 'rommelmarkt'. To bi bil naš 'boljšjak'. Te besede mimogrede ni v SSKJ-ju, vsaj ne na tistem na netu, tako da se sprašujem, če sem to sploh prav zapisala. No, bistvo tega sejma boste že dojeli iz opisa :) Žal sem pozabila vzeti fotoaparat, ampak sem že tako zamudila na vlak, kaj šele, da bi se vrnila ponj. :S

Rommelmarkt je torej splošen izraz za sejem stare robe, kar folk ne rabi več in česa bi se rad, po domače rečeno, znebil. Če bi me pred leti vprašali, kaj je boljšjak, bi rekla, da se tam prodaja staro pohištvo in stare stvari in da je to bolj za kake zbiratelje in da je v bistvu drago, čeprav iz druge roke pravzaprav. No, če me zdaj vprašate za situacijo v Sloveniji, bom najbrž rekla isto, ker nimam izkušnje. Tukaj pa sem se na te sejme prav navadila in so me že večkrat rešili v času finančne zagate in mi naredili življenje bolj udobno. Kot tudi tokrat.

Imaš pa več vrst rommelmarktov. Najbolj so znani tisti na Kraljičin dan (Koninginnedag - 30. april), ko folk prinese na ulico, v park, nekam pač svojo šaro od doma in jo prodaja. Cene so smešno nizke. Jaz sem si recimo leta nazaj kupila radio s cd-predvajalnikom za 50 centov. Prijateljice pa za isto ceno skener. In vse je mimogrede odlično delovalo. Ljudje to prodajajo zase.
Potem imaš pa rommemarkte, kot je ta, na katerega sem šla jaz, ki ga organizira cerkev - v večini primerov protestantska. Ljudje prinašajo v cerkev oziroma na neko zbirno mesto vse, česar bi se radi znebili, prostovoljci to lepo zlagajo in razporedijo po kategorijah in potem pride en dan, ko se to prodaja. Za razliko od običajnih sejmov gre ta denar za cerkev. Cene so, kot že rečeno, nizke.
Ideja je res odlična. Če pomisliš smo na take primerke, kot sem jaz, ki smo tukaj začasno, ki smo imeli omejitev prtljage na letalu, ki nismo ravno razsipni z denarjem, ampak ki vseeno rabimo določene stvari za normalno delovanje in življenje. Stvari, ki se tu prodajajo, bi tako šle v smeti, tako pa profitiramo ljudje, ki to potrebujemo, in še za cerkev in dobrodelne namene gre. Torej, ena stvar, ki se je bi morali Slovenci gotovo naučiti od Nizozemcev.

Za kaj sem torej bogatejša po tem rommelmarktu? :) Sem imela prav seznam, ker sem določene stvari res rabila, in vseeno nisem hotela nabavljati brez veze, ker sem konec koncev moala vse to pretovoriti nazaj v Leiden. Torej, za dobrih 10 evrov sem si nabavila:

* dva predpasnika - haha, ja, čist logistično. Nimam ravno veliko oblek in če si še te umažem med kuhanjem, bom morala res stalno prati, haha;
* čajnik - za čaj, pa za kak sok zredčit, ker nimamo v kuhinji nič takega, iz česar se da lepo zlivati (česa človek vsega ne opazi in pogreša, a?);
* dve skodelici - za kašice alla Čokolešnik;
* dva pripadajoča krožnika (en temno moder, en svetlo zelen);
* tako lepo belo šatuljico;
* podstavke za kozarce - ker se na tej mizi od Jorien, ker je črna, vse pozna;
* ribežen;
* tisto majhno cedilce, veste, kamor daš čaj, in ga potem potunkaš v vrelo vodo. No, temu NIzozemci rečejo thee-ei (čajno jajce);
* tako preprogico, da me ne bo zeblo v noge, ko študiram ali tako pišem na blog;
najbolj pa sem vesela, da sem dobila:
* zimsko odejo - when the nights turn cold and lonely, ker ta tanka spalka je bolj švoh, ali pa če pride kdo na obisk;
* in pa cirka 10 knjig - predvsem leposlovje v nizozemščini.

Sicer sem imela še kar nekih idej, ampak že to sem komaj privlekla domov. Na grobo: z rommemarkta na bus, z busa na vlak, z vlaka peš domov, doma po tipičnem strmem in ozkem nizozemskem stopnišču v drugo nadstropje do moje sobice. Ja, samo še za v posteljo. :)