Dogodivščine na nizki zemlji

Moj podaljšan vikend se je začel že v petek popoldne, ko sem se oprtana z nahrbnikom, polnim tako umazanega perila kot daril, odpravila na vlak smer Leiden Centraal - Rotterdam Lombardijen. Tam sem morala še na avtobus, ki me je pripeljal v bližini Tejinega doma.
Ko sem prišla, sta se malčici pridno igrali v dnevni sobi. Hotela sem se preizkusiti, ali ju po enem letu še ločim med sabo in uspelo mi je! Tamali sta totalna cukrčka. Brez besed. Prav super, kako imata druga drug, da se skupaj igrata, se vse pomenita v njuni lastni govorici in sploh. Schatjes! Dva prava mala zakladka!

Vikend je minil v takem, kako bi rekla, domačem vzdušju:
*pomivanje - marsikdo od vas najbrž ni seznanjen z nizozemskim pomivanjem posode, no, dobro, da ne, in dobro, da je Teja Slovenka in je naš način prenesla na svojo družino. Na Nizozemskem namreč najprej splaknejo krožnik, da se znebijo ostankov hrane, potem pomijejo s peno in dajo sušit. Ja, brez ponovnega splakovanja. Weirdos!
*pranje - kljub temu, da sem tu šele kratek čas, se umazane robe kar hitro nabere. V svoji sobi oziroma v hiši, kjer živim, pa nimamo pralnega stroja, tako da sem obsojena na javne pralnice (kakor sem jih do nedavnega videla samo v filmih in se jim čudila. No, postale so realnost, hahaha) ali na usmiljenje in dobro voljo prijateljev, kot je Teja.
*obešanje perila - tudi to ima svoj čar na Nizozemskem. Zakaj? Beri objavo o oceanski klimi in z njo povezanim nenehnim in nepredvidenim dežjem.
*kuhanje - kar morate tukaj vedeti je, da je za večino Nizozemcev in nizozemskih družin glavni in topli obrok večerja. Za kosilo se ponavadi poje kako solato ali sendvič (broodje).
*hranjenje.
*sprehodi s psom - čeprav nisem ljubitelj živali, še posebej ne psov, mi je zelo všeč peljati jih na sprehod. V bistvu je sprehod tisti, ki mi je pomemben. Če je pač še eno živo bitje zraven, ok. No, tudi pri tem vam lahko navržem eno lokalno. Velik problem so seveda kakci, ki jih ta bitja puščajo za sabo povsod naokrog, in kar gre vsem oziroma večini v nos. Razumljivo, pravzaprav. Zaradi tega vsi možni napisi kot 'Geen poep op de stoep' (prevod brez rime žal: Nič kakca na pločnik). Po novem plačaš tudi hudo kazen (boete), če te dobijo, da nisi počistil za svojim psom. No, toliko, da veste s čim vse se Nizozemci ukvarjajo.
*varovanje tamalih - poezija!
V glavnem, prav prijetno delovnvednoo vzdušje pravzaprav. Pod večer pa še klepet s Tejo in Joopom, kak film, branje knjige in potem zasluženo spanje v mojem malem kraljestvu v podstrešni kamrici.

Posebno doživetje pa je bila nedelja. Ugotavljam, da pri Polflietovih vedno kaj novega doživim in se naučim, in tudi tokrat ni bila izjema. Sicer nisem še naredila prave raziskave, da bi podučila sebe in druge, ma bom povedala po domače.
Namesto h katoliški maši smo tokrat odšli k protestantom, ker je bil rejniški otrok od Joopove sestre sicer ne krščen, pač pa nekako sprejet v župnijsko občestvo, recimo temu tako. V glavnem, kot vam je verjetno znano je znotraj protestantske vere ogromno nekih struj. Še sama se nisem zavedala, da toliko. No, in v tej cerkvi krščujejo tako, da te celega potunkajo v bazen. Dozdaj sem o tem le slišala ali videla po tv, zdaj pa sem to izkusila v živednovednovo. Za krst se odločiš sam, ko si dovolj star in čutiš, da bi se krstil. Tako smo najprej poslušali dve pričevanji, ena mlada punca in ena starejša ženska, potem pa so ju po domače povedano potunkali v tak bazen znotraj tiste 'cerkve'. To je bilo smeha. Zame je bilo to res nekaj novega.
Drugače pa so imeli cel bend alla duhovno-ritmična glasba. Ma ne samo kitara, kot pri nas, ne, ne, cel set bobnov, dve ritem in ena bas kitara in pa klaviature. Iiiin mešalka, stari moji, ja. Ni to kar tako, hahaha. Cel show, vam povem, tako da je bilo zame prav ena predstava, bolj kot kaj drugega. V glavnem, eno pesem sem celo poznala, ker jo pri mladincih pojemo v slovenščini - Moj Jezus, Rešitelj ...

Ja, celo doživetje, vam povem. Pa si rečem, ja, to širi meje, to odpira obzorja, ja.