Dogodivščine na nizki zemlji

Iiii, ponedeljek, danes začnejo predavanja, kar nejki, hahaa.
Ker so se mi predavanja začela šele popoldne, sem se od Teje odpravila šele v ponedeljek zjutraj. Preden sem odšla, me je še presenetila z darilom - posodo, polno stroopwaflov! Dobrodošla nazaj na Nizozemskem, mi reče, za energijo in voljo pri študiju, haha, in hvala za vso pomoč ta vikend, mi še reče in tamali se stisneta k meni. Stroopwafels - na fotki - so tipična nizozemska slaščica s takim karamelnim sirupom med dvema tankima vafljoma. Za povrh pa mi da še vrečko paradižnikov češnjevcev, ki jih je vzgojila v košaricah-gredicah za hišo.
Otovorjena se vračam nazaj v Leiden. Tokrat na topel, celo vroč, in sončen dan brez oblačka. Sobica me pričaka, odvržem stvari, se podkrepim z eno juhico in se psihično pripravim na povratek v šolske klopi. Smešno. Res nisem več vajena polnih predavalnic, sedenja in poslušanja, zapisovanja, domačih nalog itd.

No, v bistvu se že pri prvem predavanju zalomi. Cel smeh. Najprej ne čakamo pred pravo predavalnico, potem se preselimo, pa ni platna za projeciranje, potem se spet preselimo in ko se že namestimo, profesorica ugotovi, ne le da ni platna, pač pa tudi računalnika in projektorja. Mislim, hahaha. In potem nam reče, naj pridemo na večerno predavanje za izredne študente.

Naslednje predavanje je Kunstgeschiedenis in Mondiaal Perspectief ali Umetnostna zgodovina z vidika sveta (to pomeni ne z evropskega vidika). Dva prav zanimiva predavatelja. Sam začetek je privlačen, potem se mi začne malce vleči. Dokler en predavatelj ne omeni inštalacij (Installaties!)! Hahaha, tam me pa strže in spet se vrnem k snovi.
Centralna misel je 'Het centrum is waar je het centrum plaats.' = 'Središče je tam, kamor ga postaviš.' To idejo je razvila na meni izredno zanimiv način. Pokazala nam je zemljevid sveta, narejen na Kitajskem. Naj vas najprej malce izzovem? Če si predstavljate, ali pa dejansko pogledate zemljevid sveta, kje je Evropa in kje so Amerike? Ponavadi je Evropa na sredini in potem imaš Azijo na desni, Amerike pa na levi, kajne? No, na kitajskem zemljevidu sveta je v središču Kitajska, pod njo Avstralija in celoten Pacifik, Evropa pa je tako na levi, Amerike pa na desni. Od tod torej ideja. Središče je tam, kamor ga postaviš in tudi umetnost gledaš s takega vidika, ki si ga postaviš za središče, za normo. To se bomo učili. Gledati onkraj zahodnjaškega, onkraj evropejskega vidika.

Za tem se torej ponovno odpravim na tisto prvo predavanje. Inleiding in de Westerse Kunstgeschiedenis en Klassieken = Uvod v zahodno umetnostno zgodovino in klasiko, tj. antiko. Uf, ali je bila že pozna ura, čeprav načeloma sem bolj večerni tip, ali kaj, ma tipinja je tako hitro in nerazumljivo govorila, da too much. Nevede sem se spomnila na Aninega in Muhinega Zidarja. Sicer brez protetike spodnje čeljusti, pač pa kot bi imela nekaj v ustih in bi se bala preveč odpreti usta, ker bi ji tisto lahko padlo iz ust, hahaha. In to predavanje je trikrat na teden, uuuuf. Ajde.

No, psihično in fizično izmučena odhitim domov, ker sem res sestradana. Medtem ko si rihtam kvazi večerjo ob devetih zvečer, me preseneti sestrica s telefonskim klicem. Takoj zatem pa še mesič od Marcota s Sardinije. Dan pred tem se je vrnil nazaj sem in odpraviva se na pivičko, da nadoknadiva z novicami. Še en znan, domač obraz. To je dobro.