Lepe jesenske pozdrave.
Izpit je za mano in zdaj uživam brezdelno, poizpitno vzdušje. Olajšanje. Rezultatov verjetno kar nekaj časa ne bo, saj se je v predavalnici kar trlo izpitaželjnih študentov. Pustimo se torej presenetiti. Zaenkrat sem vesela, da je mimo. Prvi izpit letos, prvi izpit po dolgem času, prvi izpit po dolgem času v nizozemščini, prvi izpit na oddelku umetnostne zgodovine, kjer jih ne briga ravno, če si tujec, medtem ko so na matičnem oddelku vajeni dela z nenizozemsko govorečimi. No, za mano torej.
Naj vam tokrat malce povem o svoji zeleni oazi miru tukaj, o svojem Rožniku med študijem v Ljubljani ali izviru Hublja doma. Vi pa za domačo nalogo poiščite svojo tako destinacijo.
Park Polderpark Cronesteyn se nahaja na obrobju Leidna, na jugu, si mislim. Leži izven glavnega kanala (De Singel), ki obkroža celotno mesto. Kot že ime samo pove, je polder. Polder je izsušeno območje, ki običajno leži pod vodno gladino. Voda se odvaja po više ležečih kanalih naokrog. Sicer je najbolj znana po polderjih prav Nizozemska, ker si je ogromno ozemlja pridobila z izsuševanjem morja, rek ali močvirij, vendar je po svetu 
veliko drugih držav, ki se poslužuje iste tehnike. Toliko v poduk :) Če se potrudite, to lahko, za boljšo predstavo, vidite na tej fotki. To je nekako vhod v park. KOt vidite, moraš najprej čez mostič, ki vodi čez vodo, čez kanal, v prak, ki leži niže. Ja? Upam, da je kaj bolj jasno :)
Sem se pridem rada sprehajat, tekat, ali preprosto posedet. V družbi krav, labodov, gosi, raznih ptičev in nešteto drugih prebivalcev tega območja, obdana z drevesi in grmovji - zadnjič sem celo odkrila par zrelih robidnic in jih hitro pozobala.
Med drugim naletiš seveda tudi na kaj nadvse zanimivega, na primer na drevo, kjer rastejo pive. Ha, me prav zanima, če ste vedeli, od kje pride pivo!
Park je zelo velik in prepreden z nešteto potkami, tako da si vedno znova lahko izberem nove in sprehod tako nikoli ni enak. Kar mi je najbolj všeč, je, da so tam tudi deli, ki so bolj gozd kot park, tako da ni take urejenosti. Prijetno vzdušje in ozračje. Je pa park, tako kot celotna Nizozemska, izredno raven. Hja, zakaj mislite, da je tukaj toliko koles. Ko jim pa nikoli ni treba v grič! Hahaha. Občutek prostranosti ravnine, ki se širi na vse konce, lahko začutite v ozadju fotke tega drevesa. 
Jesen v Leidnu je res lepa. Je sicer mrzla, ampak ko posije sonce, pozabiš tudi na to. Trava, kot vidite, je še zelo živo zelena, drevesa pa so se že odela v jesenske barve in odvrgla listje. Eno dekletce z mamo je veselo tekalo in jih brcalo naokrog. To tudi jaz najraje počnem, še posebej, če so v enem velikem kupu! Hihihi.
Preden se odpravim nazaj domov, v šunder in mestni vrvež, se še zleknem na klopco za drugačen pogled na ta svet. Na sinje modro nebo.
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
My dear friends. The exam is over. That's the fact. And so is the relief I'm feeling right now. For the next couple of days, or even weeks, I'm stuck with waiting for the results. Whatever they might be.
There are still a couple of days left for me to enjoy without any classes. They start again Monday next week. Now I'm enjoying the autumn in Leiden. Regardless the cold weather and intermittent spells of rain, the autumn can be really beautiful here. Take a stroll along the canals flanked by trees in warm autumn colours. Perfect!
But let me take you ... not to the strawberry fields but some place else this time. Out of the city centre, to the outskirts of Leiden, to the south of the city, to my green oasis, to the Polderpark Cronesteyn park. And may the photos speak for themselves. The vivid greenness, the gentle rustling of the falling leaves, the grazing cows and posing swans. And what catches my eye, next to all this peace and quiet atmosphere? The Heineken tree. Yep, wouldn't you like to know where beer grows?!
Now, dear Mr. and Mrs. presidents, take a walk with me ... and enjoy the park where I go to recharge my batteries, to escape the hustle and bustle of the city, to swap the city's orange brick for the green bushes and leaves and to lay down under the canopy of bright blue sky.
No, da golo pisanje prejšnje objave dopolnim še s fotkami.
Moje študijsko okolje za pisalno mizo (ki je hkrati tudi jedilna):
* zlovešča bukva (na eni sliki odprta na strani z akropolo - prav pred očmi imam fotografijo, ko ležimo/sedimo spredaj, nad nami pa jasno modro nebo. Drugi letnik, ne?) in zvezčič za opombe in povzetke
* slovar
* telefon, zaradi ure, da ne bi slučajno predolgo študirala, hahaha, in vedno v upanju na kak prijeten mesič ali klic presenečenja :)
* papirnati robčki, ker sem staknila konkreten prehlad in gre tako enih paketkov na dan, KLJUB temu, da sem filam z vitamini na kvadrat: čaj z medom in limono, grozdje in jabolko. Tako za telesni kot tudi umski napor.
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Dear friends, I guess I owe you a post in English, don't I? I was being rather selfish and biased with all these Slovene posts. But let me make it up to you.
I've been busy studying for this exam next Wednesday for quite some time now. It takes place next Wednesday (21st) from 11 am to 1 pm, so fingers crossed!
It's the exam in Art History of the West and the Classics, basically how the art of ancient Greece and Rome influenced the art of the West and how it is actually still present in modern Western art and architecture. I'm supposed to recognize buildings, statues and paintings and date them in periods. Not so easy, especially not for someone who isn't really good with numbers.
THE book that I have to study is a bible of the department of Art History at the Leiden University. Note that thick book in the photos: Gardner's Art through the Ages. Yep! Am I having second thoughts about having chosen Art History as my specialisation? Not really, though the 'history' part of the 'art history' name surely does play some role with my having some difficulties.
Well, at least the weather has been working in my favour these past couple of weeks and days. It's often rainy. Though it never really rains long here.
The weather isn't really my thing here in the Netherlands, though I shouldn't complain too much. The autumn in Leiden can be so lovely. It's gotten pretty cold, though, so I put my winter jacket on for the first time last night. A bit too late, I guess, because I'd caught some major cold. That's why that package of Etos zakdoekjes (paper tissues) on the table. I have to keep a package of tissues on me at every moment. My nose is literally leaking. It does make me wonder, though, since I've been keeping such a close eye on me and my precious health - look at all those vitamins there: grapes, an apple, a whole pot of tea with honey and some lemon. C'mon! It simply isn't fair!
Anyways, no classes this week - a so-called study week for studying, working on papers, and taking exams. Wish me luck, and please don't give up on me. I'll do my best to post some more English letters in the future.
Mrknila sem predvsem zaradi enega razloga, ma recimo, da lahko naredimo ven dva. Eden, čeprav zanemarljiv, je, da nisem imela baterij za fotoaparat in nisem hotela še ene objave z golim tekstom. Imam polnljive baterije, ma sem brez polnilca, in ta navadne vedno pozabim kupiti. Drugi, poglavitni razlog pa je, da me v kratkem čaka izpit, za katerega se že en kos časa intenzivno učim. Oba razloga še vedno obstajata, haha, ma se preprosto moram malce oglasiti. Kaj bi pa drugače počeli?! Hahaha :)
Naj povzamem izstopajoče dogodke preteklih dni. Najprej naj ponosno povem, da ne boste rekli, da propagiram le nizozemsko prehrano, da sem si za nedeljsko kosilo skuhala pravo vipavsko joto s klobaso. Fotke tokrat žal ni, kot že razloženo, ma mi morate verjeti, da je bila slastna!
Nedelja pa je bila posebna še zaradi nečesa drugega. Prvič sem namreč igrala kitaro v zboru pri nedeljski maši. Doma bi to ne bilo nič posebnega, ker sem že del inventarja, haha, tukaj pa sem bila kar nekam živčna. Ma je šlo vse v redu. Vsaj kar se mene tiče. Zbor je vsaketoliko zafušal, enkrat so klaviature kar naenkrat obmolknile, ma na splošno smo zvozili. Tako sem zdaj del tega zbora Magnificaatkoor tudi jaz - Mojka, Moča, Moška, you name it! Hahaha.
Preostanek nedelje, kakor tudi že par dni pred tem in vse te dni torej, je minil v znamenju ene knjige. Gardner's Art through the Ages. Ta špeh (hja, ni slikce, boste morali pač verjeti, da me bolijo noge pod njo, če jo slučajno imam v naročju, če študiram na postelji) moram preštudirati za izpit iz predmeta Zahodna umetnost in antika (Westerse Kunstgeschiedenis en Klassieken). To je biblija umetnostne zgodovine na tem oddelku v Leidnu. Kot je Regels van het Nederlands (Pravila nizozemskega jezika) biblija za učenje jezika na oddelku Dutch Studies, in Blagajne-Konte slovnica bibilja anglistike na ljubljanskem filofaksu (za lažje razumevanje poiščite svojo ustreznico s svojega faksa) :). No, tisti, ki ste študirali kako naravoslovje, ste najbrž bolj vajeni takih hudih težkih debelih knjig, dobesedno nasičenih in prepojenih z informacijami, jaz v glavnem ne. Ampak je znosno, predvsem ker je 1. veliko fotk in slik (ki se jih seveda moram naučiti prepoznati in datirati) in 2. ker je angleščina zelo preprosta in beseda lepo teče, tako da je skoraj kot zgodba. In jo na trenutke, dokler se ne naveličam, seveda, haha, prav z užitkom prebiram. Poleg tega naletim noter na ogromno stavb, slik in kipov, ki sem jih sama tudi v živo že videla. Joj, ko bi se takrat na ekskurzijah zavedala, kaj vse mi je ponujeno. Divje, vam povem! Ma je torej tudi v pomoč, ko lahko določene kraje povežem tudi s spomini. Na primer, Pompeje. :) ŠGV ekskurzije so zzzakon, ni kaj!
Torej, ta predmet je tako imenovani osnovni predmet, ki ga mora vsak opraviti, preden gre karkoli naprej delati na umetnostni zgodovini. Tema je, kako je umetnost zahodne Evrope (vse do danes) zasnovana in zaznamovana z elementi iz klasične umetnosti, to je umetnosti antične Grčije. Poleg same umetnosti je zato potrebnega kar precej znanja zgodovine - hmmmm, ne lih moje področje, ja. sem to bolj slabo preštudirala. kot da ime umetnostna ZGODOVINA ne pove dovolj, haha, hja, no. Ampak kot pravim, ima avtor te knjige kar občutek za približevanje obeh vidikov. Ta stavek lepo povzame razvoj umetnosti iz grškega polotoka: 'If Greece was peculiarly inventor of the European spirit, Rome was its propagator and amplifier.' Če je Grčija ustvarila evropski duh, je Rim tisti, ki je ta duh razvijal in širil.
e
V glavnem, čisto sem padla noter, ma je tega vseeno ogromno, tako da kar cvikam. Danes sem imela še predavanje, zdaj pa en teden nič. Predzadnji teden v oktobru je namreč tako imenovani študijski teden; ni predavanj, imaš pa zato izpite. V sredo, 21. 10., med 11. in 13. uro pa se torej le priporočam za trdno stisnjene pesti in dobre misli!
Hja, na kaj le bi se lahko nanašala besedica v naslovu te objave? Isto sem se spraševala jaz, ko mi je prijatelj na vprašanje, kaj greva gledat v kino, odgovoril z 'up'. Takoj sem torej sedla za računalnik in se obrnila na skoraj vsevedni internet, ki mi je v odgovor ponudil povezavo na internetno stran Pixar filmov, med katerimi se najnovejši imenuje Up.
Potem pa me danes zjutraj s klicem preseneti moja sestrica in mi med drugim pove, da se ta risani film v Sloveniji že nekaj časa vrti pod naslovom V višave. No, tukaj je bila pa menda šele predvčerajšnjim premiera. Kakorkoli …
S prijateljem Pietrom sva si tako včeraj zvečer najprej privoščila pizzo (tokrat iz zamrzovalnika, brez mojih kuharskih oziroma pekovskih sposobnosti) in pivičko Hertog Jan (ki mimogrede, po mojem okusu, popolnoma prekaša Heineken), potem pa sva se pa odpravila v bližnji kino Trianon na ta animirani film. Večerne predstave so, kot tudi pri nas, v angleščini s podnapisi, medtem ko so popoldanske sinhronizirane, namenjene otrokom.
Zgodba filma je zgodba 75-letnega možaka, ki se po smrti svoje žene odloči uresničiti tiste želje, za katere je vedno zmanjkalo časa ali denarja, ampak ki jih je obljubil tudi svoji pokojni ženi. Tako na svojo malo hišico pritrdi na tisoče balonov in jo tako dvigne v zrak ter se odpravi novim dogodivščinam naproti. Od tu tudi naslov. Več vsebine ne povem.
Le še svoje osebno mnenje. Zelo ganljiv risani film. Seveda vsebuje tako nove kot tudi precej klišejske humoristične vložke, vendar se na tak način dotakne tudi običajnih vsakodnevnih, realnih, človeških problemov. Ali se pravzaprav ne skriva za vsemi takimi filmi na tisoče moralnih naukov ter eksistencialnih in retoričnih vprašanj?!
Torej, za ljubitelje animiranih filmov obveza, za ostale pa ob priliki mogoče, ne? :)
Še par kulturoloških, kot vedno za širjenje obzorij. Mogoče se vam ne bo zdelo tako čudno, ampak mene vedno znova preseneti. V marsikaterem kinu na Nizozemskem (ne povsod) naredijo med predvajanjem pavzo. Takrat ni reklam, pač pa preprosto pavza, kot v gledališču, za wc, pijačko, čik. Ker sem si zaželela kakava, sem si šla naročiti ta chocomel, dobesedno čokoladno (choco) mleko (mel(k)), v upanju, da ga servirajo toplega, kot običajno, ampak tokrat temu ni bilo tako, tako da sem ga dobila mrzlega. Ma ajde. In vse, kar nabaviš, lahko neseš v dvorano. To mi je sicer znano, ampak a tudi pri nas lahko neseš noter steklenice? Tukaj je običajno, da prideš noter s steklenico česarkoli že, in potem imaš pri izhodu tisto plastično gajbo, da jo tja lepo odložiš. Sploh pa je bil smešen prizor, ko se je noter nagužvala skupina mladcev s pivičkami, ki so prišli gledat risani film. :)
Prijeten večer po napornem dnevu z zmešnjavo v pralnici, aktivnim poukom nizozemske slovnice in besednega zaklada, in trmastim računalnikom, ki spet štrajka in kar noče proizvesti glasu. In fajn motivacija za današnji študij. Ko naredim izpit oziroma ko gre izpit mimo, pa še kak film za nagrado ali v tolažbo. :)
To je ime javne pralnice, kamor hodim delat svojo žehto. Nadvse domiselno, a? Hahaha. Še posebej, če vam povem, da je v logotipu sličica kita. Za crknit, a, hahaha.
No. Pranje v javni pralnici mogoče ni tako vznemirljivo, kot zveni. Še posebej pa ne tako zelo privlačno ali celo romantično, kot se mogoče zdi iz raznih ameriških filmov. Nasprotno, je cel postopek, ker nisi doma v sosednji sobi, in še zaradi tisoč in enega drugega razloga.
Ponavadi poteka ta podvig takole.
Doma sortiram umazano perilo in ga zmečem v nahrbtnik in po potrebi v dodatne vrečke. Tako obložena se odpravim v pralnico.
Najprej razmenjam bankovec v kovance in za 3.50 evra dobim pralni prašek (sicer lahko uporabljaš tudi svoj prašek in mehčalec) in žeton za stroj.
Perilo dam v boben, vsujem prašek v predalčke, vstavim žeton, zaprem vrata, izberem program (30, 40, 60 ali 90 stopinj) in pritisnem start.
Potem se usedem na bližnjo klopco in ponavadi berem knjigo, delam domačo nalogo, itd. Ponavadi vrtijo celo fajn muziko. Je pa tam celo televizija, ma mi ponavadi ni ravno do tega.
Pralni program traja med 30-45 minut.
Po pisku vzamem ožeto perilo iz bobna in ga prestavim v sušilec na drugi strani. Tam vstavim 50 centov za 10 minut ali 1 evro za 20 minut, in izberem moč sušenja (high, medium, low, no heat).
Usedem se že za tistih par minut.
Potem znesem suho in še mehko in toplo perilo na mizo in ga v miru zložim. Potem ga previdno zložim v nahrbtnik, da se čimmanj zvije, ker ga nimam kje likati.
In off I go.
No, naj opišem moj današnji podvig, zaradi česar je obisk pralnice lahko utrujajoč, dolgotrajen in še finančno neugoden.
Kot ponavadi sem se odpravila v to slavno Mr. Wash pralnico. Prisvojila sem si dva stroja - enega za barvno, enega za belo perilo. Danes je bila namreč kar gužva. No, jaz sem bila med prvimi, potem se jih je pa kar nabralo, tako da so morali čakati na prosti stroj. Toliko, da boste vedeli, kako je to oblegano.
Vse je šlo v redu, dokler stroj z belim perilom ni končal. Odprem vrata in z grozo ugotovim, da ni centrifugiralo. Od perila je torej dobesedno tekla voda. Doma to ne bi bil ravno problem. Še enkrat bi zagnal centrifugiranje in bi bilo. Hja, tu se pa pojavi catch :) Tukaj lahko izbiraš namreč le cele programe in ne delov. Ura je bila poldne in odločevala sem se, ali iti skozi cel program še enkrat ali ne. Hja, tako premočenega perila itak ne bi imela kje posušiti, tako da, no, pa dajmo. Še enkrat cel program skozi. Medtem se je ta barvno perilo v redu opralo, oželo in posušilo. Vse skupaj je bilo kar napeto, saj se je šlo za minute. Vseeno sem zaradi tega zamudila 10 minut pouka.
Žal sem telefon pozabila doma in tako nisem mogla poklicati lastnika pralnice, da bi ga obvestila o napaki in po možnosti zahtevala še povračilo stroškov. Sem pa neškodoželjno napisala listek z opozorilom, da stroj ne ožema (Deze wasmachine liever niet gebruiken. Hij centrifugeert niet.). Zaradi tega opozorila se mi približa en moški, če sem jaz to napisala in češ kako prijazno od mene. Mu potožim, kaj se mi je pripetilo, nakar on pokliče lastnika, češ da je brat od njegovega prijatelja. Hahaa. Ja, Turki ali Maročani, kdo ve, meni so vsi enaki, ti so res eni mafijski klani, haha. No, tako da informacija je šla naprej. Tudi to je dobro, ne?
Tako. Toliko, da boste veseli, da imate lasten pralni stroj, in ga ne boste jemali za samo po sebi umevnega. Ampak kul. Zdaj sem pa spet čista :)
