Dogodivščine na nizki zemlji

To je ime javne pralnice, kamor hodim delat svojo žehto. Nadvse domiselno, a? Hahaha. Še posebej, če vam povem, da je v logotipu sličica kita. Za crknit, a, hahaha.

No. Pranje v javni pralnici mogoče ni tako vznemirljivo, kot zveni. Še posebej pa ne tako zelo privlačno ali celo romantično, kot se mogoče zdi iz raznih ameriških filmov. Nasprotno, je cel postopek, ker nisi doma v sosednji sobi, in še zaradi tisoč in enega drugega razloga.

Ponavadi poteka ta podvig takole.
Doma sortiram umazano perilo in ga zmečem v nahrbtnik in po potrebi v dodatne vrečke. Tako obložena se odpravim v pralnico.
Najprej razmenjam bankovec v kovance in za 3.50 evra dobim pralni prašek (sicer lahko uporabljaš tudi svoj prašek in mehčalec) in žeton za stroj.
Perilo dam v boben, vsujem prašek v predalčke, vstavim žeton, zaprem vrata, izberem program (30, 40, 60 ali 90 stopinj) in pritisnem start.
Potem se usedem na bližnjo klopco in ponavadi berem knjigo, delam domačo nalogo, itd. Ponavadi vrtijo celo fajn muziko. Je pa tam celo televizija, ma mi ponavadi ni ravno do tega.
Pralni program traja med 30-45 minut.
Po pisku vzamem ožeto perilo iz bobna in ga prestavim v sušilec na drugi strani. Tam vstavim 50 centov za 10 minut ali 1 evro za 20 minut, in izberem moč sušenja (high, medium, low, no heat).
Usedem se že za tistih par minut.
Potem znesem suho in še mehko in toplo perilo na mizo in ga v miru zložim. Potem ga previdno zložim v nahrbtnik, da se čimmanj zvije, ker ga nimam kje likati.
In off I go.

No, naj opišem moj današnji podvig, zaradi česar je obisk pralnice lahko utrujajoč, dolgotrajen in še finančno neugoden.
Kot ponavadi sem se odpravila v to slavno Mr. Wash pralnico. Prisvojila sem si dva stroja - enega za barvno, enega za belo perilo. Danes je bila namreč kar gužva. No, jaz sem bila med prvimi, potem se jih je pa kar nabralo, tako da so morali čakati na prosti stroj. Toliko, da boste vedeli, kako je to oblegano.
Vse je šlo v redu, dokler stroj z belim perilom ni končal. Odprem vrata in z grozo ugotovim, da ni centrifugiralo. Od perila je torej dobesedno tekla voda. Doma to ne bi bil ravno problem. Še enkrat bi zagnal centrifugiranje in bi bilo. Hja, tu se pa pojavi catch :) Tukaj lahko izbiraš namreč le cele programe in ne delov. Ura je bila poldne in odločevala sem se, ali iti skozi cel program še enkrat ali ne. Hja, tako premočenega perila itak ne bi imela kje posušiti, tako da, no, pa dajmo. Še enkrat cel program skozi. Medtem se je ta barvno perilo v redu opralo, oželo in posušilo. Vse skupaj je bilo kar napeto, saj se je šlo za minute. Vseeno sem zaradi tega zamudila 10 minut pouka.

Žal sem telefon pozabila doma in tako nisem mogla poklicati lastnika pralnice, da bi ga obvestila o napaki in po možnosti zahtevala še povračilo stroškov. Sem pa neškodoželjno napisala listek z opozorilom, da stroj ne ožema (Deze wasmachine liever niet gebruiken. Hij centrifugeert niet.). Zaradi tega opozorila se mi približa en moški, če sem jaz to napisala in češ kako prijazno od mene. Mu potožim, kaj se mi je pripetilo, nakar on pokliče lastnika, češ da je brat od njegovega prijatelja. Hahaa. Ja, Turki ali Maročani, kdo ve, meni so vsi enaki, ti so res eni mafijski klani, haha. No, tako da informacija je šla naprej. Tudi to je dobro, ne?

Tako. Toliko, da boste veseli, da imate lasten pralni stroj, in ga ne boste jemali za samo po sebi umevnega. Ampak kul. Zdaj sem pa spet čista :)