Dogodivščine na nizki zemlji

Hja, na kaj le bi se lahko nanašala besedica v naslovu te objave? Isto sem se spraševala jaz, ko mi je prijatelj na vprašanje, kaj greva gledat v kino, odgovoril z 'up'. Takoj sem torej sedla za računalnik in se obrnila na skoraj vsevedni internet, ki mi je v odgovor ponudil povezavo na internetno stran Pixar filmov, med katerimi se najnovejši imenuje Up.
Potem pa me danes zjutraj s klicem preseneti moja sestrica in mi med drugim pove, da se ta risani film v Sloveniji že nekaj časa vrti pod naslovom V višave. No, tukaj je bila pa menda šele predvčerajšnjim premiera. Kakorkoli …

S prijateljem Pietrom sva si tako včeraj zvečer najprej privoščila pizzo (tokrat iz zamrzovalnika, brez mojih kuharskih oziroma pekovskih sposobnosti) in pivičko Hertog Jan (ki mimogrede, po mojem okusu, popolnoma prekaša Heineken), potem pa sva se pa odpravila v bližnji kino Trianon na ta animirani film. Večerne predstave so, kot tudi pri nas, v angleščini s podnapisi, medtem ko so popoldanske sinhronizirane, namenjene otrokom.

Zgodba filma je zgodba 75-letnega možaka, ki se po smrti svoje žene odloči uresničiti tiste želje, za katere je vedno zmanjkalo časa ali denarja, ampak ki jih je obljubil tudi svoji pokojni ženi. Tako na svojo malo hišico pritrdi na tisoče balonov in jo tako dvigne v zrak ter se odpravi novim dogodivščinam naproti. Od tu tudi naslov. Več vsebine ne povem.

Le še svoje osebno mnenje. Zelo ganljiv risani film. Seveda vsebuje tako nove kot tudi precej klišejske humoristične vložke, vendar se na tak način dotakne tudi običajnih vsakodnevnih, realnih, človeških problemov. Ali se pravzaprav ne skriva za vsemi takimi filmi na tisoče moralnih naukov ter eksistencialnih in retoričnih vprašanj?!
Torej, za ljubitelje animiranih filmov obveza, za ostale pa ob priliki mogoče, ne? :)

Še par kulturoloških, kot vedno za širjenje obzorij. Mogoče se vam ne bo zdelo tako čudno, ampak mene vedno znova preseneti. V marsikaterem kinu na Nizozemskem (ne povsod) naredijo med predvajanjem pavzo. Takrat ni reklam, pač pa preprosto pavza, kot v gledališču, za wc, pijačko, čik. Ker sem si zaželela kakava, sem si šla naročiti ta chocomel, dobesedno čokoladno (choco) mleko (mel(k)), v upanju, da ga servirajo toplega, kot običajno, ampak tokrat temu ni bilo tako, tako da sem ga dobila mrzlega. Ma ajde. In vse, kar nabaviš, lahko neseš v dvorano. To mi je sicer znano, ampak a tudi pri nas lahko neseš noter steklenice? Tukaj je običajno, da prideš noter s steklenico česarkoli že, in potem imaš pri izhodu tisto plastično gajbo, da jo tja lepo odložiš. Sploh pa je bil smešen prizor, ko se je noter nagužvala skupina mladcev s pivičkami, ki so prišli gledat risani film. :)

Prijeten večer po napornem dnevu z zmešnjavo v pralnici, aktivnim poukom nizozemske slovnice in besednega zaklada, in trmastim računalnikom, ki spet štrajka in kar noče proizvesti glasu. In fajn motivacija za današnji študij. Ko naredim izpit oziroma ko gre izpit mimo, pa še kak film za nagrado ali v tolažbo. :)