Dogodivščine na nizki zemlji

Počasi bi bil že čas, da vam predstavim tudi druge člane našega gospodinjstva, kajne? Da se prej ne izselim.

Naj začnem z dekletom, ki živi v sobi pod mano.
Spoznajte Lianne.

Je eno leto starejša od mene in tukaj prebiva že več let. Gotovo od 2007, saj je takrat živela v isti sobi kot zdaj, ki je bila nad sobo, v kateri sem jaz takrat živela. Haha, smešno, a, kako se poti ljudem križajo. Ma kar je najbolj zanimivo, je to, kako se stvari obrnejo. Ko sem živela pod njo, sem imela kdaj res probleme s tem, ko je glasno hodila okrog, še posebej v petah, glasno govorila ali pela. Kar mimogrede v veliki meri počne tudi zdaj in ima glasnost kar na najvišji stopnji. No, ampak kot rečeno, zdaj pa jaz živim nad njo, tako da milo za drago :) Zato se od začetka nisva preveč ulovili, saj mi je stalno najedala, kako glasno hodim in če se ne bi dalo tiše. Zdaj hodim v nogavicah naokrog in se trudim biti kar se da tiho, ampak ne morem pomagati, če tla škripajo in če mi kdaj stvari padejo na tla. Ker takrat menda kar znori. Mah ja, malo pretirava, ma ajde.

Najbolj je znana po tem, da stalno prepeva. Mene osebno to ne moti (čeprav ji kaka lekcija vokalne tehnike ne bi škodila, hihihi). Nasprotno, prav rada jo poslušam, pa tudi njeno muziko, ker večkrat predvaja klasiko.

Znana je tudi po svojem širokem nasmehu in prešernem smehu. In prav zaradi tega se ob njej velikokrat spomnim na Polono, svojo eno in edino najboljšo cimro iz študentskih let.


Znana je po svojih pisemcih in obvestilih, ki jih obeša na kuhinjska vrata, da kaj sporoči, ma v glavnem, da se nad čim pritoži. Na primer nad umazano kuhinjo in nad tem, da folk ne izpolnjuje svojih mesečnih zadolžitev. Imamo namreč urnik zadolžitev, ma če mene vprašaš, ne deluje lih najbolj. Hahaha.

Drugače študira pedagogiko in za prakso dela z avtističnimi otroki. Je pa poleg tega zelo dobra tudi v nizozemskem jeziku. S tem seveda ne mislim, da zna govoriti, itak da ja, saj je rojena govorka, ampak da ima pač smisel in občutek za jezik. Zato mi redno priskoči na pomoč pri moji domači nalogi in me tudi na splošno opozarja na napake in me redno uči o taki ali drugačni uporabi nizozemskega jezika. Res sem vesela, da mi pomaga. In očitno je tudi njej všeč, saj se kar vživi, ko jo kaj vprašam.

Ona je tista, ki me je poimenovala kuhinjska princesa, ker sem stalno v kuhinji. Žal sem ji dozdaj lahko ponudila le malo svojih specialitet, ker je alergična na čebulo, jaz jo pa kar povsod vržem. Je pa zelo sladkosneda, tako da sva palačinke čopali skupaj.

Kot vsi Nizozemci, to se mi nekako res zdi njihova stereotipna lastnost, je zelo direktna in ti bo takoj povedala, kar ti gre. Seveda je to do določene mere dobra stvar, odnos je potem jasen, ampak lastnost, ki je večinoma povezana s to direktnostjo, je ponavadi tudi občutek večvrednosti in pretirane samozavesti. Rekli boste, da je to mogoče moj občutek, ker sem bolj skromno bitje, ampak govorim tudi iz izkušenj z drugimi tujci, ki Nizozemce večkrat dojemajo prav tako. Ma ko si to razčistiš v glavi in ignoriraš to komponento, je kul. :)

Prejšnji teden sva se imeli priliko še bolje spoznati. Ena druga cimra, ki živi v sobi zraven moje, nas je namreč povabila na svojo zabavo, ker je diplomirala. Tam sta tudi nastali ti dve fotki. Lianne je prva z leve. Zraven nje pa stoji Jorien, dekle, ki mi je za ta semester odstopila svojo sobo, dekle, ki je bila pred dvemi leti moja cimra v sosednji hiši oziroma v sosednjem delu te iste hiše. (Razlaga, kako je ta hiša zgrajena, ker še meni ni vse čisto jasno, pride enkrat ob priliki.)



Prav ta zabava je nekako vodila k temu, da se zdaj bolje razumeva, kako rečeva tako na hitro ali na dolgo in široko, ogromno se smejeva - predvsem ona meni, ker imam menda smešne geste (Go figure!), komentirava, rešujeva svet (beri: našo hišo, ker če mene vprašaš, bo v vsakem hipu razpadla), gledava fotke skupaj in tako dalje in tako naprej.



Tako. One down, three more to go! :)