Leiden je vse bolj bel. Včeraj zjutraj je v slabi uri natrosilo celih 10 centimetrov. Včerajšnji, nedeljski dan je večina ljudi, predvsem otrok, izkoristila za sankanje, kepanje, delanje sneženih mož. Eno samo veliko veselje. Eno dekle mi je povedalo, da je nekaj najlepšega sankanje po sipinah na obali. Mora biti res divje. Mogoče mi uspe izkusiti tudi to, če bo še sneg, ko se vrnem.
Zunaj je res čudovito. Leiden je že tako prelepo, staro mesto, ovito v sneg pa izžareva še poseben čar romantike in hkrati skrivnosti. S cimro (Lianne) sva šli na sprehod in občudovali mojstrovine, ki so jih ljudje ustvarili. Eni študentje so ene druge študente zabarikadirali v hišo. Pred vrata so jim nagrmadili tono snega. Hahhaa, divje! Ni šans, da se kmalu spravijo ven, vsaj ne skozi vrata. Na srečo so okna velika :)
Čolni v kanalih so zasneženi, drevesa izgledajo še bolj elegantna, tako oblečena v tančico belega, stopinje ptičkov v snegu, zasnežene klopce, tihožitja zasneženih koles. Poleg lepote za oko pa še tisto škripanje sveže zapadlega snega pod škornji. Hihihi. Včeraj sem se res totalno navdušila nad tem pojavom. Kako tako nežno nekaj pada in se ti zdi, da ni nič od nič, vendar počasi, snežinka na snežinko ustvari ene neverjetne gmote. Pravi naravni zgled vztrajnosti v majhnim korakih, kajne? Čudovito.
Pred tremi leti tega nisem doživela. Takrat je bil sneg natanko en dan, in sicer v februarju, in ni bilo take sile. Ravno toliko, da je pobelilo ulice. Mislila sem, da je to izjema, da snega ni, ker je bilo tisto leto na splošno zelo toplo. Poletje oziroma toplo vreme je takrat trajalo vse do začetka oktobra. Najbrž sem zato tudi letos tako poletno sprakirala, ker sem imela tisto leto v mislih. Ups!
V glavnem, cimra pravi, da ni bilo izjema tisto leto, pač pa da je izjema to stanje zdaj, kar je povzročilo cel kažin. Vlaki ne vozijo in novinar je zvečer pri poročilih rekel: 'Če res ni nujno, se ne poslužujte vlakov. Svoj cilj poskusite doseči na drugačen način.' Hhahaa.
Res je bil prikupno smešen, vendar priznam, da mi to vendarle povzroča malce skrbi. Schiphol je tako smešno blizu, če vreme ali zamaški ne nagajajo. Tako pa moram v sredo kar zgodaj odriniti, da kje ne obtičim. Držim pesti pa tudi za ugodno vreme v zraku, da bomo vzleteli, poleteli, leteli in pristali :) Tudi Marco leti isti dan, le malce pozneje, tako da si bova lahko v spodbudo in pomoč.
Zasnežene pozdrave iz Leidna.
Avtor
Mojčica
0 komentarji:
Objavite komentar