Dogodivščine na nizki zemlji

Ja, sveti Miklavž je tudi tukaj nosil. In kar v živo mi je dal darilo. Sicer sem morala v odkupnino nekaj zapeti, ma je šlo kot po maslu. Iiiii, od veselja sem žarela kot otrok.
Kako to, da sem tega radodarnega moža srečala kar osebno? Ja, za to je pa poskrbelo eno študentsko združenje, ki je pripravilo tradicionalno Miklavževanje za internacionalne študente. Odvijalo se je že prejšnji četrtek zvečer (3.), čeprav se ponavadi praznuje 5. zvečer. Preden nadaljujem, moram poudariti, da je praznovanje Miklavža tukaj RES popularno in večje od kateregakoli drugega praznika. Zato tudi govorim o praznovanju in ne o tem, da preprosto počakaš na darila. Gre namreč za cel dogodek.
Za praznovanje moraš napisati pesem, tako šaljivo, za nekoga, ki si ga pred tem izžrebal (med sorodniki, znotraj družine, med prijatelji, odvisno, kje praznuješ). Pesmica naj bi na šaljiv način opisala to osebo. Potem zraven te pesmice daš (največkrat tudi sam izdelaš, ali pa kaj majhnega kupiš, ne gre pa za velika in draga darila) še darilo za to osebo, ki je ponavadi v povezavi s pesmico. Na praznovanju potem vsak najprej prebere svojo pesem in nato odpre darilo in tako dalje, dokler niso obdarovani vsi.
Mi se na tem mednarodnem Miklavževanju seveda nismo poznali, vendar smo vseeno dobili pesmico. Tako unikatno za vse. Naj vam jo prepišem:

Dear student,

Every year Sint and black Peter are happy to meet

Dutch children and their adults who will greet

us with pleasure and beautiful songs,

which to our old tradition belongs.

To you, students from abroad, close or far away,

we have to say: if you will participate in this play,

you have to sing your traditional song.

Black Peter will judge if it sounds nice or wrong.

Maybe a Dutch guy will show what you have to do.

A joyful presentation is the only clue

to be admitted to open your surprise.

Behave like a child. Then you are really wise.

Sinterklaas and black Peter

Na naše Miklavževanje je, kot že rečeno, prišel tudi pravi Miklavž, tako da smo bili še posebej priviligirani. Ta Miklavž je bil res od sile. Šale je stresal iz rokava in za vse, kar si mu rekel ali ga vprašal, je našel razlago, odgovor, izgovor. Na primer, ko je razlagal, od kod prihaja in to, je še šepetaje dodal: ''Santa Claus is fake, you know.'' ''Božiček ni pravi, je potegavščina, da veste. Prišlo je namreč do nesporazuma, ker moj parnik ni mogel tako hitro priti do Amerike in potem sem prišel šele okrog božiča in zato torej.'' Po tej zgodbi si lahko sami predstavljate, da je bil res faca na kvadrat. Me je cel večer trgalo.

Najprej smo kar skupaj prebrali pesmico, potem pa je vsak izmed nas povedal, kakšna je tradicija Miklavževanja v njegovi deželi. Ko sem bila na vrsti, sem povedala, da pride z angelčki in hudički, in se kar ni mogel načuditi, ta naš Miklavž. ''Da pridem s hudički? Aja, zato si Slovenije nisem zapomnil. Je malce grozno tam. To moram spremeniti.'' Hahaha. Take izjave je imel, ja, hahaha. Potem sem pa zapela Angelček, varuh moj. Se mi je edina nekako nanašala na mojo pripoved in resnično se nisem mogla spomniti nobene Miklvaževe pesmice. A jo sploh imamo? Meni res nobena ne pride na pamet.

No, očitno sem lepo zapela in vse popolnoma očarala, haha, ker je potem Miklavž tudi meni dal en tak paketek. Iiii, darilo, jupiii!

Že sam darilni papir je bil lep. Z motivi svetega Miklavža kakor živi v nizozemski tradiciji: Miklavž s črnimi Petri na ladji polni daril prihaja po morju iz Španije (kar sem povedala že v eni izmed prejšnjih objav). Zraven sličic je napisana še pripadajoča pesmica: Zie ginds komt de stoomboot uit Spanje weer aan. Hij brengt ons Sint Nicolaas, ik zie hem al staan. (Glej, tam prihaja spet ladja (dobesedno: parnik) iz Španije. Prinaša nam Miklavža, ga že vidim.) Ta papir je imela v bistvu soseda.

Na mojem pa je več različnih motivov. Ena slikca kaže, kako Miklavž v nizozemski tradiciji raznaša darila, in sicer kako z belim konjem hodi po strehah in s pomočjo črnih Petrov spušča darila po dimnikih navzdol. Potem je tukaj en motiv, kako prispe k neki hiši, kjer ga čaka pisemce, v cokli pa koren. Haha, ja, tradicija pravi namreč, da daš v cokel ali škorenjček poleg pisemca za Miklavža še koren za njegovega konja. Hahaha, dobra, a! Tudi na tem papirju je nekaj pesmic oziroma deli pesmic (po mojem gre še naprej, saj so naprej še tri pikice): Sinterklas kapoentje, gooi wat in mijn schoentje. V glavnem, vse besede v tem verzu razumem, le da mi druga ne gre prav v račun. Prevod bi se namreč glasil: Miklavž, ti porednež, vrzi kaj v moj čeveljček. (Pardon, ma se mi ne da ravno iskati rim.) Še ena je gor: Hoort wie klopt daar kinderen, Hoort wie klopt daar kinderen, Hoort wie klopt daar zachtjes, tegen het raam? (Poslušajte, otroci, kdo tam trka, Poslušajte, otroci, kdo tam trka, Poslušajte, kdo tam trka nežno, tam na okno?). In še ena je: O, kom maar eens kijken, wat ik in mijn schoentje vind. (O, pridite pogledat, kaj imam v čeveljcu.)

Potem so tudi še drugi motivi: črni Peter v svoji tipični opravi kot nekakšen dvorni norček (In ej, ne boste verjeli, ampak en tipo na Miklavževanju je začel debato, da je to rasistično. You've got to be kidding me! Mislim, itak je cel večer plozal neke težke moralne in politične in socialne, in nedvomno je imel v kaki stvari tudi prav, ma ow, tipo, malo na izi na Miklavžev večer, ne?! For crying out loud!). Ok, no, potem še slikca Miklavževe knjige in njegove palice, in poleg Petra še čokoladna črka M. Ja, čokoladna črka tvojega imena spada k Miklavževanju, kakor tudi en cel kup drugih sladkarij. S temi smo se že tako sladkali cel večer, potem smo jih dobili pa še v svojem darilu.

Po tem dolgem uvodu, hahaha, vas mora gotovo neznansko matrati, kaj se je torej skrivalo v paketku. Torej, svečka, kemični svinčnik, čokoladna Miklavž in Črni Peter, marcipan v obliki sadja in v obliki kroglic (na fotki tri na sredini), pepernoten – tradicionalni (na fotki desno) in ta moderni (kot majhni piškotki) (na fotki levo), in sladkorček v obliki živali – jaz imam slona. Hihi.

Miklavžu se nikamor ni mudilo, tako da smo prijetno klepetali pozno v večer. Potem smo se mu še zahvalili in mu zapeli Dag, Sinterklaasje, dag, dag, dag, dag … (Živjo/Pa pa, Miklavž …). Vse te pesmice so se, mimogrede, cele dneve vrtele po trgovinah, tako da si se jim težko izognil. Meni so se kar usedle v uho. In tako smo se poslovili.

Verjamem, da ste bili tudi vi bogato obdarovani, saj ste sami pridni otroci. :)