Zadnji dan njihovega obiska, v soboto, se je seveda spodobilo, da jih popeljem po mestu, ki jih je konec koncev gostilo. In smo šli. Na sprehod po Leidnu, ki ima mimogrede 118,000 prebivalcev. Hahaha, ja, ena izmed stvari, ki se jih vedno sprašujem, ampak potem vedno pozabim prečekirati. Dobro, da imam blog, ki me prisili priti do odgovorov.
Že n
a poti do centra sem jih zasula z informaciji. Ajde, walk with me! (sprehodite se z mano!)
Mimo hiše z zidno poezijo - v Leidnu je na tisoče hiše, ki imajo na svoji fasadi pesmi v različnih jezikih sveta (slovenska žal še ni). Na severu Nizozemske je mesto Leeuwarden s podobno idejo, le da so tam pesmi na tleh. Ne vem, kdo je bil prvi.
Mimo fakultete, kjer se med drugim nahaja tudi moj oddelek Dutch Studies, mimo UB (= Universiteitsbibliotheek = univerzitetna knjižnica alla NUK), in mimo ostalih stavb univerze Leiden,
mimo lušnih hiš ob kanalu,
mimo ene izmed pralnic - ki jih zdaj ne potrebujem več, uuu, luksuz;
mimo kr
aja, kjer se je rodil Rembrandt,
mimo bivalnih ladjic,
mimo dvižnega mostu,
vse do prvega mlina.
Ta prvi je manjši. V njem še vedno mlejejo moko. Obstaja nešteto vrst mlinov. Ta je tak, da se gornji del da obračati glede na to, od kod prihaja veter.
Pot nadaljujemo mimo mestnih 'vrat', na katerih lahko vidite grb Leidna - dva rdeča ključa. Zakaj sta rdeča, ne vem, ključa pa zato, ker je zavetnik mesta sveti Peter, ker je osrednja cerkev Sint Pieterskerk posvečena svetemu Petru.
Preko nešteto mostov in skozi na tisoče uličic, ročno tlakovanih - to je tudi meni še vedno fascinantn
o. Čeprav zna biti na kolesu prav tečno, še posebej, če ti že tako razpada in spušča svoje glasove. :)
Vse do dr
ugega mlina.
Drugi je bistveno večji. Poglejte, kje v višavah so oni trije, jaz pa slikah od spodaj. Zdaj je v njem muzej, ki prikazuje tako bivalne kot delovne prostore. Je pa grajen, tako da se ne obrača.
Od drugega mlina se odpravimo mimo Lakenhala. Zdaj je to muzej, prej pa je bil to kraj, kjer so izdelovali blago, ga barvali in počeli vse ostalo, kar je spadalo k poslu tekstilne industrije. Leiden je bil v srednjem veku namreč tekstilna velesila. Največji konkurent je bil flamski Antwerpen.
Spet čez mostove, mimo cerkva in trgovin do centra, kjer je kar mrgolelo ljudi. Na splošno je sobota nadvse druk druk bezig (polno polno zaposleno), tokrat pa so se predstavljale stranke za bližajoče volitve občinskega sveta, tako da je to poskrbleo za dodatno pestrost. Tako smo na stojnicah od strank dobili zastonj kemike, svinčnike in celo varčno žarnico :)
Mastili smo se z zeleno sladkorno peno,
pri eni stojnici pa nam je dama v značilni nizozemski noši postregla s sirom s kumino! Tanajtabeltabulši.
Destinacija današnjega dneva je bila zagotovo tržnica, in sicer tisti del z ribami, hahaa. To je bilo smeha že dni pred tem, ko sem jih že začela strašiti, da morajo obvezno poskusiti surovo ribo na način, kakor se jo je tukaj. Tako Domen kot Tina 
sta potolažila moj ego in rešila moj ugled (ne)prepričljivosti in si naročila slavni haring. Midva z Domnom v žemljici, Tina pa kot se spodobi. In Tini je bila riba prav všeč. Jupi! Pa imam družbo za naprej. :) Mission accomplished! Misija izpolnjena!
Potem smo nabavili še zelenjavo, piščanca, oreščke in podobno, nato pa se hitro odpravili domov, saj se je bilo treba najesti, da mladina ne bi odšla lačna na pot.
Da so bili pridni in si odplačali bivanje, pa je več kot očitno, kajne? Superca, a? Ne samo pralni, tudi pomivalni stroj imam ... občasno. Hihihi.
Avtor
Mojčica
2 komentarji:
Super fotke, super opisi! Sploh tista gospa s sirom je specialna! Lp
Good.
Objavite komentar