Dogodivščine na nizki zemlji

Po noči prebavnih motenj se zbudim v sončno sobotno jutro. Vse me boli, ampak budilka zvoni, kar pomeni, da moram vstati. Načeloma se zbudim, ko pač rata. Ampak danes je poseben dan - danes dobim na obisk Polono. Kar ne gre mi v glavo, da je ona v tem času že nekje v zraku na poti k meni.

Spravim se k sebi, saj bi rada še par stvari uredila, preden pride. Oddam domačo nalogo, odhitim vrnit knjige v knjižnico, skočim še do trgovine in na tržnico po rdeče tulipane za dobrodošlico, potem pa na vlak na letališče. Med potjo že občudujem pisana polja tulipanov. Priznam, da sem vedno mislila, da so tiste kartice z raznobarvnimi polji fotomontaža, vendar temu ni tako. Že samo z vlaka lahko zapaziš prostrana polja te barvite urejenosti.

Stečem z vlaka, hitro navzgor po tekočih stopnicah in k tablam, kjer piše, kje pristane katero letalo. Pridružim se množici ljudi, ki čakajo pri tabli Prihodi 1 (Arrivals 1). Tukaj naj bi se prikazala tudi ona. Ena skupinica že objema svoje drage, ena grupa je opremljena s tablami in lutkami in nestrpno čaka svoje, jaz krčevito stiskam droben šopek tulipanov in se sprašujem, če sem pri pravih vratih, če nisem prepozna in se nisva slučajno zgrešili. Ravno brskam po torbici za mobitelom, če mi je slučajno kaj pisala, ko jo s kotičkom očesa ujamem, kako v novem toku popotnikov prihaja otovorjena z zelenim nahrbtnikom. Dobrodošla v mojem novem domu! Dobrodošla v deželi tulipanov!




Doma se namestiva v sobici in ob klepetu Polona počasi privleče na dan vse skrivnosti njenega rukzaka. O sladko breme! Vredno fotografske dokumentacije.







Ko si malo odpočijeva in nabereva novih moči, se soglasno strinjava, da je potrebno tak sončen dan užiti na poseben način. Kljub Polonini travmi, da se bova zvrnili v vodo, predlagam, da greva veslat po kanalih in aktivnost se izkaže za nadvse varno, predvsem pa zanimivo in atraktivno.









Po poti, torej po vodi, se ustaviva še mimo mojega prejšnjega prebivališča in pokličem Jorien, če je slučajno doma. Je doma, in tako tudi Lianne. Obe se prismejeta ven iz hiše, češ, kaj sem si pa zdaj umislila, hahaha.








Ampak to veslanje zmaga. Poleg tega sva največja atrakcija za obiskovalce kafičev in mimoidoče, ki počivajo na klopcah vzdolž kanalov. Odlično usklajeni plujeva po mirnih kanalih in občudujeva Leiden iz drugačne perspektive.

















Po veslaški atrakciji nadaljujeva pot peš in ob ogledovanju Leidna klepetava, komentirava in odkrivava modrosti in skrivnosti, ki nama v elektronski komunikaciji ostanejo prikrite.