Dogodivščine na nizki zemlji

V zadnjem tednu januarja sem se torej ubadala s tem, kako bi karseda efektivno in ekonomično spakirala svoje trenutno življenje. Sicer se da kupiti take lepe verhuisdozen (škatle za preselitev), ma zakaj bi človek zapravljal za take stvari, ko pa se lahko odpraviš do bljižnje trgovine, kjer se jih kopičijo celi vozički. Tako se nagrmadila par škatel (od ruma, haha) in se lotila pakiranja. Je šlo kar hitro in nadvse sistematično. Vse to sem potem zložila na hodnik, da Jorien ne bi bilo preveč v napoto, ko se vrne. Na fotkah manjka še slavni kovček, ki ga vendarle še nisem vrgla proč, ker sem vedela, da mi bo še prišel prav pri selitvi.

Po uspešnem pakiranju se je odprlo novo vprašanje, in sicer kako bom jaz vso to šaro preselila. Se je zdi malo, ma se je je nabralo kar veliko. Premišljevala sem o taxiju, o najemu avta, o najemu bakfietsa (kolo s takim vozičkom spredaj), ma sem rekla, bomo že zrihtali. Do takrat bo roba počakala tam. Cimre niso imele nič proti, tako da super.




















Rešitev je prišla nepričakovano. Romana (prejšnja objava) je en večer na večerjo povabila soseda od zgoraj, ker ji občasno pazita na mačke, pa se jima je hotela na tak način malce zahvaliti. Med pogovorom tipo enkrat omeni, da ima avto - aha, hops, zgrabi priložnost, hihi. No, in res se dogovorimo, da mi pomagata pri seljenju. Najlepša hvala, Gijs in Sonia. Obdajajo me dobri ljudje. Kakšen blagoslov!

V nedeljo, 7. 2., popoldne se tako iz Voorschotna odpeljemo v Leiden. Najprej na Oude Rijn 54a, da vse naložimo v avto. Brezplačni fitnes - gor in dol po strmem nizozemskem stopnišču. Naj prikažem spuščanje :)
Prva fotka: pogled navzdol na stopnišče iz mojega, drugega štuka;





druga fotka: pogled nazaj gor na to isto stopnišče iz hodnika prvega štuka;




















tretja fotka: pogled navzdol iz prvega štuka na stopnišče pri vhodu.





Naporno, vendar to mi hitro zrihtamo. Še pozdrav cimram, ki so doma, in zbogom.







Potem pa se natovorjeni odpeljemo na Vrijheidslaan 836, kjer me že čaka Sabrina v moji novi sobi. Pomagata mi še vse zložiti v avlo, iskreno se zahvalim in poslovimo se. Iz avle mi stvari pomaga nositi Sabrina.

Dobrodošla v novem domeku. Študentski dom. V našem delu nas je deset cimrov. Če odštejem sebe, moram torej spoznati celih devet folka. Hudo. No, ma počasi bo, saj se kar zmerno prikazujejo v kuhinji, tako da gre počasi, ma gvišno :)
Dozdaj sem spoznala: Sosed na desno - Ron. Cimer čez hodnik - Sven. Soseda na levo - Elske. Potem pa v ostalih sobah, ma jih ne znam niti porazdeliti, ker sem jih srečala v kuhinji: Cor, Bas, Erica. In jaz je sedem. Torej še trije. Kul.