Dogodivščine na nizki zemlji

... da se zavedam, da je sramotno to, da sem kar mrknila, ja. Ojej, ojej. Na današnji dan mineva natanko en mesec od moje zadnje objave in hkrati tudi mesec od moje vrnitve v to ravno deželo. Ob tem svojem škandaloznem (ne)dejanju ne morem ne pomisliti na filme, ko koga vklenejo v lisice in mu zrecitirajo: You have the right to remain silent. Anything you say can and will be used against you in a court of law.
Tako se bom torej zdaj skušala izvleči iz te kaše, obrazložiti dogajanje zadnjega meseca in se s tem opravičiti za moje izginotje in priti nekoliko na zeleno vejo. Naj najprej vendarle kratko in jedrnato odgovorim na zaskrbljena vprašanja: Sem živa in zdrava, ja. :)

Po vrnitvi na Nizozemsko sem se takoj poglobila v učenje, saj sem 14. januarja imela izpit iz nizozemske slovnice in besedišča. Mislim, da mi je šlo prav odlično, saj je tipinja dala v izpit prav enake primere, kot smo jih delali za vajo in za domačo nalogo. Rezultatov pa še kar ni, kar je kar nekako nedojemljivo. Na rezultate tistega prvega izpita sem že res čakala tudi cel mesec, ampak nas je bilo na izpitu najmanj 200, tukaj pa nas je v majhni sobici sedelo mogoče deset. Tako da mi ni prav jasno, kje so ti rezultati obtičali. Kakorkoli, istočasno sem na tem izpitu morala oddati en esej, tako da je bilo tistih par dni med mojih prihodom in izpitom kar pestro.

Na koncu izpita pa me je čakalo še eno nadvse prijetno presenečenje. Pred prazniki smo namreč pisali narek. Ja, hahaha, zveni prav osnovnošolsko, kajne? Ampak Nizozemci so kar nori na jezik in slovnična pravila in to in imajo prav televizijski šov Groot Dictee (Veliki narek). Sicer je profesorica nivo prilagodila našemu znanju, ker je tisti na televiziji menda kar zasoljen, vendar je bil vseeno kar zapleten. V glavnem, sem zmagala! Jupi! Ja, na koncu izpita je povedala rezultate in očitno sem imela najmanj napak (16 od povprečno 23), tako da menda dobim knjižno nagrado. Lušno! Hihihi! :)

No, ta izpitni dan naj bi bil prelomnica za oddih. Do začetka februarja namreč ni bilo predavanj in čas je bil preprosto pisan na kožo za pisanje bloga. Ampak ne. Mojco je po izpitu napadla tista dobro znana nevarna človeška slabost - lenoba! Ujej, in to prav ta ornk varianta. Samo pohajala sem in gledala filme in klepetala s cimrami in počela nič drugega. Človek bi mislil, saj to je pa ja normalno, po tolikem učenju in študiranju. Vendar vseeeno. Kdor me pozna, ve, da sem kar mal deloholika in da ne morem lih ne delati nič.

Tako da v svoj zagovor lahko povem, da sem v tistem času vendarle začela pisati eno seminarsko, že počasi pakirala stvari v škatle za preselitev in urejala birokracijo za naslednji semester. Med drugim sem skušala zrihtati, da bi mi priznali oceno predmeta Filozofija za nefilozofe s FF-ja. Mislim, da nažalost vendarle ne bo uspelo, ker se mi slavna Cvetka nič ne oglasi. Vseeno hvala vsem za pomoč pri tej zbrki.

Zadnji teden januarja, tik pred selitvijo, pa sem šla še za varuško in gospodinjsko pomočnico k družini Polfliet v Ridderkerk. Tamali sta cukra na kvadrat in smo se popolnoma ulovile, tako da je bila 'Mojca' prva beseda zjutraj in zadnja zvečer. Bila sem prava atrakcija, kot nova igrača. :) Imeli smo se senzacionalno lepo.

Potem pa je prišel 31. januar in pretekla pogodba. Se nadaljuje ...