Prejšnja pogodba je torej pretekla 31. januarja, medtem ko sem prebivalka trenutne sobe lahko uradno postala šele 8. februarja. V tistem tednu vmes sem bila brezdomka in sem vsako noč prenočila pod drugim leidenskem mostom. Lahko si predstavljate, da to vsaj ni bilo težko, ko je pa toliko mostov :)
Brez skrbi. Ti moji mostovi so bili Romana. Eno slovensko dekle, ki mi je z veseljem ponudilo streho nad glavo v svojem stanovanju v bližnji vasi Voorschoten. Sicer mi je tudi Teja ponudila, da bi bila pri njih, vendar so se prejšnji teden lotila predavanja in se nisem hotela vsak dan fijakat gor in dol.
Tako sem pa vsako jutro nadvse zdravo in športno odkolesarila v Leiden na predavanja. Po poti sem razmišljala, kako sem doma sicer tudi veliko kolesarila, vendar ponavadi nikoli z namenom nekam priti, ampak bolj rekreativno, medtem ko je tukaj to res normalno in običajno prevozno sredstvo na vse mogoče konce. Tako sem se tudi na deževno torkovo jutro brez pomisleka v Leiden odpravila s kolesom. Deževno jutro, cesta pa še malo snežena in tudi ledena od prejšnjih dni. Jaz pa kar pogumno pedaliram. Dokler na enem desnem ovinku ne pogrnem. Nadvse elegantno in nadvse konkretno. Hahaha. Iz bljižnjega avta izstopi en tip in zaskrbljeno vpraša, če sem ok. Pod dozo adrenalina kar ne čutim nobene bolečine, hitro se poberem in mu hitim zatrjevati, da sem kul. Od zmedenosti kar v angleščini. Potem pa tipo preseneti z vprašanjem: En de fiets? (In kolo?) Hahahaha. Me strže in v smehu odgovorim, da je tudi kolo v redu, hahaha. Če to ni bilo tipično nizozemsko, hahaha.
Razen tega incidenta je bivanje pri Romani minilo prav prijetno. Vseeno sem bila tisti teden kar nekam zmedena. Kar naenkrat nimaš svojega koščka pod soncem, živiš iz rukzaka in moraš vse prenašati s sabo. Sem se morala kar hitro navaditi razmišljati zelo široko in dolgoročno. Na primer, kaj vse moram v ponedeljek spakirati pri Jorien, da bom imela en teden kaj obleči pri Romani in še kaj lepega za dogodke preteklega vikenda.
Nadvse prijeten pa je bil občutek, ko veš, da te nekdo čaka doma, da se vrneš s faxa, da skupaj skuhaš večerjo in potem ob čaju klepetaš pozno v noč. Ni mi bilo hudega, ne. Nasprotno.
0 komentarji:
Objavite komentar