Dogodivščine na nizki zemlji

Kot veste, sem se v zdajšnje bivališče preselila v začetku februarja. Cimre sem srečevala 'po kosih' na hodniku, v kuhinji ali kopalnici, prvič pa smo bili vsi skupaj na kupu v začetku meseca marca, ko smo imeli tako imenovani hospiteeravond za novo cimro. Hospiteeravond (večer, ko prideš na ogled sobe in se malce pogovorit s svojimi potencialnimi bodočimi cimri) je dogodek, ko v stanovanje/hišo pridejo kandidati za prazno sobo. Začetek marca se je izselilo dekle v sobi zraven moje in tako so dali ven oglas, da iščemo novo cimro. Da mora biti ženskega spola, so sklenili, da bi ohranili razmerje 5 punc in 5 tipov.

Kako gre to pri nas v študentu, verjetno veste. Ti si na listi in, ko je kaka soba fraj, prideš na vrsto, ne glede na to, ali se boš s tistim cimrom ujel ali ne. Jaz sem pač imela srečo, da sem imela ves čas eno in isto fajn cimro. Fora hospiteeravonda je pa ravno v tem, da lahko na to, ali se boste ujeli ali ne, v določeni meri vplivaš, in sicer tako, da kandidate izprašaš in ugotoviš, kakšen karakter je. Jaz po mojem na tak način nikoli ne bi prišla skozi. Mislim, da imamo tujci pri teh večerih itak zelo zelo majhne šanse. In čeprav je tak večer najbrž precej smiseln, ne bi hotela biti v njihovi koži. Sicer sem enkrat že bila in sem se kljub prijaznosti gostiteljev počutila glupo. Na srečo sem do vseh svojih sob prišla po poznanstvih, tako da mi tega ni bilo treba prestajati. Uf! :)

Na ogled so takrat prišle tri punce. Ena je bila malce hiperaktivna in je stalno nekaj govorila in krilila z rokami, druga je bila tiha in komaj kaj dala od sebe, tretja je bila nekaj vmes. Koga smo izbrali? Ja, ta zlato sredino. Zakaj? Smo tako povprečni? Smo se na podlagi prvega vtisa prav odločili? Mogoče je tista prva skušala skriti svoj strah za toliko besedami - jaz bi po mojem reagirala enako. Mogoče je tista ta tiha imela ravno slab dan - Maaike jo menda pozna in je rekla, da je drugače kul. Po odločitvi za tretje dekle smo imeli še dolgo debato na to temo. Priznam pa, da se je ta tretja, Janneke, tudi meni najbolj priljubila, in sem tako tudi povedala, ko so me vprašali za mnenje, ma sem rekla, da itak jaz ne ostanem dolgo, tako da nima prav smisla. Janneke se je medtem že udomačila in je nadvse prijetno dekle, poleg tega pa še snažno! :)

Danes pa smo ravnokar zaključili še en ta slavni hospiteeravond, tokrat za fanta. Cimer Cor, o katerem v bistvu sploh nič ne vem, ker ga itak nikoli ni, in ko je doma, je v svoji sobi, no, ta cimer se v mesecu dni izseli. Me pa spominja na Jima Carreya, hahaha. Najavilo se je menda 6 folka, prišli pa so trije tipi. En sploh še ni študent, ampak gre naslednje leto na pravno fakulteto in je že na lovui za sobo - pametno. Vendar nas sploh ni prepričal. Bil je tako nekam mlačen, kakor da mu ni za biti tukaj ali pa nasprotno, kakor da je toliko več kot mi. Drugi je bil en tak bjondo, ki študira psihologijo, in je bil kul. Ampak odločili smo se - spet soglasno! neverjetno, kako uglašeni smo - za tretjega, 23-letnega dolgolasega študenta zgodovine v stilu tiha-voda-bregove-dere. Nastopil je precej plašno in tiho, ampak vse so nas fascinirali njegovi odgovori, med drugim da se ubada z borilnimi športi in da bi nas za skupni dan s cimri odpeljal v živalski vrt. :)

Tokrat vprašanj nismo imeli pripravljenih vnaprej kot zadnjič, kar je bilo očitno še bolje, saj smo jih potem kar streljali in je nastal tak fajn spontan pogovor. Pri vprašanjih sta zmagala Bas in Ron. Bas zato, ker jih je čisto napadel - smo rekli Josu, da upamo, da ima trdo kožo, ker ima namreč za soseda Basa, ki zna konkretno napasti in zajesti; Ron pa zato, ker je postavljal najbolj nemogoča random vprašanja, ponavadi z zgodovinskega področja, alla Kateri nacist vam je najboljši? ali V katerem zgodovinskem obdobju bi živeli? ali Kdaj je živel Hertog Jan (drugače znamka pive)? Jaz sem jih pa najbolj zmedla z vprašanjem, kaj veste o Sloveniji. So se kar ustrašili. Pa sem specificirala vprašanje na, ali veste vsaj, kje leži. Jos je rekel, da ob Češki, ma se je takoj zavedel, da nekaj ne bo prav. En je rekel, da je nekje na poti do Hrvaške. Eden pa, da nima pojma sploh. Hm ... Moje ambasadorsko poslanstvo čaka še ogromno dela.


Jos je še uradno podpisal, da je sprejet, kdaj se pa zares vseli, ne vem prav točno. Kakorkoli, zanimivo bo spoznati še en nov karakter, ki bo nedvomno obogatil naše že tako raznoliko stanovanje.