Dogodivščine na nizki zemlji

Prijaznost, prijetnost in privlačnost današnjega dne se je iz ure v uro stopnjevala.

Zbudila sem se v deževen dan, zavedajoč se, da me čaka priprava oziroma dodelava ustnega nastopa za jutri, raznašanje časopisev v tem obupnem vremenu in še en kup vsakodnevnih obveznosti. Vse skupaj mi ni prav nič dišalo, ampak na koncu se je jutro prevesilo v prav prelep dan.

Malenkosti kot odličen zajtrk, dolg klepet s sestrico, debata o božični pesmici, ki jo trenutno prevajam, dokončana predstavitev za jutrišnji pouk, dobre vesti od ta velike sestre in še en kup prijateljev po netu in še slastno kosilo za povrh so naredile svoje. Na koncu se je še ustavilo deževati, tako da je tudi raznašanje potekalo mirno in brez večjih dram.

Za največji nasmeh na mojem obrazu pa so poskrbeli rezultati izpita, na katere smo čakali cel dober mesec (kar se uradno sicer ne sme, hja). Vendar dočakali. Kljub ne preveč lepi oceni sem ga vendarle opravila in zdaj je tudi uradno za mano. Jupi! To mi deli. Olajšanje na kvadrat. Res si ne predstavljam, da bi se morala poleg vseh izpitov, ki me čakajo decembra, učiti še za tega. Hvala za vse pesti in dobre misli. Je delovalo! :)

Za krono današnjemu dnevu pa še taizejsko srečanje in internacionala na višku. Vedno več nas je, in vedno več tujcev. To je šele ta pravi Taize spirit!
Povrh vsega sem tam še nekaj ljudi navdušila nad slovenskim večerom, tako da se mi v petek pridružijo. Kot vidite, mi gre delo ambasadorke Slovenije odlično od rok. :)